UNDER CONSTRUCTION

Pavza, ampak obljubljamo reorganiziramo vrnitev. Kmalu.

Otvoritev razstave Franca Mesariča Figure 2002-2008

VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE

V SREDO, 10. SEPTEMBRA 2008 OB 20. URI

V PROSTORE ZBIRKE, CANKARJEVO NABREŽJE 11/I

FRANC MESARIČ

FIGURE 2002-2008

KOPALCI IN TRAMPOLINISTI

10.9.-5.10.2008

V Prostorih zbirke Mestne galerije Ljubljana na Cankarjevem nabrežju 11/I bodo v sredo, 10. 9. 2008, ob 20. uri odprli razstavo slik prekmurskega slikarja Franca Mesariča.

Serija najnovejših likovnih del nastalih med leti 2002 in 2008 nosi naslov Figure oziroma podnaslov Kopalci in Trampolinisti. Franc Mesarič sodi med vidnejše slovenske ustvarjalce zrelega in visokega modernizma. Njegova dela spremljajo izrazite ekspresivne tendence obogatene z modernističnimi prvinami, kjer izstopa hiperrealistični način slikanja. Pogostokrat se skozi likovne podobe izraža nekakšna otožnost, melanholična izraznost, ki se tudi v  obeh razstavljenih ciklih izdatno razvija. Namreč Kopalci in Trampolinisti učinkujejo zelo intimno, toda izrazito otožno, zamolklo in otrplo. So meditacija o življenju in smrti, ter njunima nenehnima prehajanjema. So podoba velike osamljenosti, tesnobne napetosti. Prevladuje vzdušje mučne tišine, tu ni komunikacije, pač pa le nemo zretje.

Robert Inhof je v spremnem tekstu kataloga zapisal: »Zadnji trenutki in zadnje dejanje pred dokončnim izbrisom. Radost in čudenje nad mogočnostjo življenja, kategoriji, ki sta bili tako značilni za Mesaričev opus v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja, sedaj popolnoma izgineta. Ponovno pa zasledimo vso tisto odtujenost in osamljenost, ki je bila značilna za njegov hiperrealistični opus.«

Razstavo nam je posredovala Galerija Murska Sobota.

Spremlja jo obsežen katalog z reprodukcijami del in spremnimi teksti.

PRVI LISTI, Začetki umetniške grafike na Slovenskem 1900-1920

Razstava Prvi listi, ki jo je Narodna galerija pripravila v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice in Umetnostno galerijo Maribor, predstavlja začetke grafične umetnosti na Slovenskem oziroma slovenske umetnike tega obdobja, ki so se preizkušali v izbranem mediju – Luigija Kasimirja in njegovo ženo Tanne Hoernes, Jana Oeltjena in njegovo ženo Elzo Kasimir Oeltjen, Saša Šantela, Hinka Smrekarja, Heleno Vurnik ter Mateja Sternena in njegovo ženo Rozalijo Klein−Sternen.

 

Grafika, ki igra v slovenski moderni umetnosti pomembno vlogo, je bila v svoji zgodnji fazi v senci slikarstva in vsaj do prvega razcveta po letu 1921 omejena na nekaj domačih avtorjev. Pogosto je značaj zgodnjih grafičnih del intimen in eksperimentalen in kaže, da grafika ni bila namenjena širši publiki. Kljub temu je v prvih dveh desetletjih 20. stoletja prešla iz reproduciranja podob v avtorsko ustvarjanje. Razen izjem kot so Saša Šantel, Tanne Hoernes in Luigi Kasimir se slovenski umetniki z grafiko niso ukvarjali posebej zavzeto. K tem izjemam dodajmo še Heleno Vurnik, ki je tu in tam napravila secesijsko ubran grafični list v jedkanici in akvatinti ter Sternena, ki sta se z grafiko poskušala povsem kot samouka. Prvi grafični listi v slovenski moderni umetnosti so tako tudi prvi listi v opusih naših grafičnih pionirjev. Takoj ko prestopimo rob drugega desetletja 20. stoletja, pa se v slovenski grafiki odpre nov svet. Prvi listi so bili povezani predvsem z dunajsko secesijo in Münchnom s preloma stoletij, mladi avtorji Veno Pilon, Tone Kralj in Božidar Jakac pa so v to umetniško zvrst vnesli oseben pristop in novo svežino. Od tu naprej se slovenski grafiki odpira prava perspektiva, ki je dosegla vrhunec v drugi polovici 20. stoletja s tako imenovano Ljubljansko grafično šolo.

 

Kustos razstave, avtor postavitve, pisec in urednik kataloga je muzejski svetnik iz Narodne galerije dr. Andrej Smrekar. Razstava je že bila na ogled v Ljubljani in Kostanjevici in sedaj prihaja na svojo zadnjo postajo v Maribor. Umetnostna galerija Maribor je iz svoje bogate zbirke del slovenske umetnosti 20. stoletja k razstavi prispevala 15 grafik avtorjev Saša Šantela, Jan Oeltjena, Elze Kasimir Oeltjen in Hinka Smrekarja.    

 

VLJUDNO VABLJENI!

 

 

 

 

*povzeto po http://www.umetnostnagalerija.si/index.php?id=21&tx_ttnews[tt_news]=540&cHash=8757e9ccaa

STOJAN KERBLER: Ptujska dvorišča

Tokrat se nam Stojan Kerbler predstavlja v Umetnostni galeriji Maribor in sicer od 28.8.2008 do 5.10.2008.

Stojan Kerbler sodi med vodilne avtorje slovenske sodobne fotografije, s katero se ukvarja več kot petdeset let. Za svoje fotografsko delo je prejel mnogo nagrad in priznanj, med njimi naj omenimo le prestižno nagrado Prešernovega sklada za fotografski niz Haložani in Valvasorjevo priznanje za sistematično zbiranje in urejanje dragocene fotografske dokumentacije. V časopisu Delo je bil leta 2001 uvrščen med deset najboljših slovenskih fotografov 20. stoletja.  

 

Kerblerjeva motivika je vseskozi tesno povezana s preprostim življenjem ljudi na Ptuju ali v njegovi okolici. Tokrat se je odločil za temo ptujskih dvorišč, ki zaradi posodabljanja življenjskega okolja izginjajo dobesedno pred našimi očmi. Več kot zanimiva tematika je s Kerblerjevo izpovedno močjo in tehnično perfekcijo zaživela kot polnokrvna fotografska umetnina.  

 

Ptujska dvorišča so motiv, ki mu Kerbler sistematično sledi skozi nekaj zadnjih let. Sledovi brutalnega propada ali beleženje čudežno nedotaknjenih detajlov nekdaj  ponosnih ptujskih domovanj je tema, ki jo Kerbler ne obravnava le z vnemo lokalnega kronista, zapisovalca izgubljenega časa, marveč tudi z umetniškim nabojem, ki navidezno nepomembni tematiki daje veljavo prestižne likovne realizacije. Stojana Kerblerja zlahka prepoznamo zaradi premišljenega umetniškim pristopa, grajenega s poznavalsko uporabo likovnih zakonitosti in subtilno zaznavo problemske celote ter vključevanjem izbranih vsebinskih poudarkov, ki tkejo svojevrstno pripoved ptujske materialne in duhovne kulture.    

 

V sodelovanju s ptujskim umetniškim društvom Stara steklarska bo predstavljen odličen fotografski niz mojstra fotografije Stojana Kerblerja z naslovom Ptujska dvorišča. Uvodno študijo v katalogu s številnimi reprodukcijami, ki je ob razstavi izšel, je napisala velika poznavalka Kerblerjevega dela dr. Marjeta Ciglenečki.   

 

VLJUDNO VABLJENI!  

 

 

 

 

 

*povzeto po http://www.umetnostnagalerija.si/index.php?id=21&tx_ttnews[tt_news]=539&cHash=b41c85a36e

Otvoritev razstave Zmaga Jeraja Izbor iz retrospektive

VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE

V PONEDELJEK, 8. SEPTEMBER 2008 OB 20. URI

V MESTNO GALERIJO LJUBLJANA, MESTNI TRG 5

-, 2007, akril, olje, platno, 80 x 100 cm

ZMAGO JERAJ

IZBOR IZ RETROPSEKTIVE

Slike, risbe, grafike, fotografije

8.9.-5.10.2008

V Mestni galeriji Ljubljana, Mestni trg 5 bodo v ponedeljek, 8. 9. 2008, ob 20. uri odprli izbor iz retrospektive akademskega slikarja Zmaga Jeraja.

Obsežno retrospektivno razstavo je pripravila Umetnostna galerija Maribor. Izbor iz retrospektive v Mestni galeriji Ljubljana prikazuje slike, risbe, grafike,in fotografije umetnika, ki sodi med ključne osebnosti, ki so generirale in oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. st. Njegov opus povezuje delo petih desetletij in potrjuje umetnikovo vsestransko likovno nadarjenost, ki jo srečamo le izjemoma. S sliko, risbo, grafiko, fotografijo, ilustracijo, knjižno opremo, scenografijo, grafičnim oblikovanjem in filmom se je uvrstil med sodobno slovensko ustvarjalno elito. Z likovno esejistiko, kritiškimi in teoretskimi zapisi ter inovativnimi pedagoškimi pogledi pa je razkril intelektualno stran svojega značaja in širino svoje erudicije.

Milojka Kline v besedilu razstavnega kataloga piše: »Zmago Jeraj je ustvarjalec, ki popolnoma brez težav prehaja od ene izraznosti k drugi; od geometrizma k sproščeni gibkosti poteze, od monokromnosti k osupljivemu kolorizmu, od lazurnosti nanosa do njegove polne krovnosti, od enostavnosti barvnega tkiva do njegove skrajno komplicirane sestave, od bele slike k črni … Z lahkoto virtuoza, ki poudarja zdaj to zdaj ono značilnost, preigrava svoj pronicljivi sporočilni repertoar, postavljen v udaren kompozicijski izrez, in z zanesljivim občutkom za likovno usklajenost celote.«

Retrospektivni pregled Jerajevega dela spremlja več posebnosti. Prva se kaže v osupljivi količini kakovostnih rešitev, ki si sledijo kontinuirano, brez običajnih nihanj med vzponi in padci. Druga specifika umetnikovega dela je njegovo bolj ali manj stalno in vzporedno preverjanje izraznih možnosti v različnih likovnih medijih. S prepričljivostjo svojega likovnega genija banalno temo afirmira in jo transponira v absolutno sliko, risbo, grafiko, fotografijo. In tretja opazna posebnost umetnikovega opusa je, da Jeraj svojih del, razen zgodnjih realizacij, preprosto ne imenuje, niti z običajnim Brez naslova, ampak jih pušča dosledno brezimne.

Razstavo spremlja obsežna monografija z uvodnimi besedili in več kot 320 reprodukcijami.

Predpremiera dokumentarno-igranega filma

Narodna galerija

in

Zavod Skledar Ljubljana

Vas vljudno vabita na predpremiero dokumentarno-igranega filma

BREZE, MORJE IN NESKONČNO

Zgodba fotografa Avgusta Bertholda z začetka 20. stoletja,

ki bo v ponedeljek, 1. septembra ob 20.00 uri

v veliki dvorani Narodne galerije,

vhod s Cankarjeve ceste 20.

Avgust Berthold je bil osrednja osebnost fotografije na Slovenskem do 1. svetovne vojne in naš prvi umetniški fotograf, ki se je uveljavil v širšem evropskem prostoru. Na mednarodnih razstavah umetniške fotografije v Bruslju leta 1905, Brnu 1907 in Oslu 1908, je za svoje fotografije prejel medalje in priznanja. Rodil se je leta 1880 na gradu Puštal pri Škofji Loki. Fotografijo je študiral v Münchnu in na Dunaju. Stekleni fotografski atelje z najmodernejšo fotografsko opremo je odprl v Ljubljani leta 1905. Portretiral je številne znamenite Slovence, tudi Ivana Cankarja, ki je bil njegov prijatelj. Bertholda so sprejeli medse slikarji impresionisti Grohar, Jakopič, Sternen in drugi. Bil je edini fotograf, ki je imel čast razstavljati skupaj z njimi doma in na tujem…

Scenarist in režiser filma Zdravko Pečenko je s številnimi sodelavci in nastopajočimi posnel del razgibanega življenja fotografa Avgusta Bertholda, ki ga je upodobil igralec Dario Varga. Bertholdovo zgodbo so sooblikovali strokovni sodelavec in raziskovalec njegovega dela, osrednji narator dr. Sarival Sosič, umetnostni zgodovinar mag. Mirko Kambič, Bertholdova vnuk in vnukinja Marko Gliha in Marta Vozlič ter njegov pravnuk, arhitekt Matej Vozlič, ki je že leta 1997 sodeloval pri pripravi razstave Bertholdovih fotografij v Mestni galeriji Ljubljana. Sklepni prizori filma pa so bili posneti 23. aprila letos v Narodni galeriji, ob slovesni otvoritvi odmevne razstave Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920. Film sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Škofja Loka, nastal pa je v produkciji Zavoda Skledar iz Ljubljane.

VLJUDNO VABLJENI!

Otvoritev razstave Marko Juratovec – Zgrajene ruševine

VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE

V SREDO, 3. SEPTEMBRA 2008 OB 19. URI

V BEŽIGRAJSKO GALERIJO 2, VODOVODNA 3

MARKO JURATOVEC

ZGRAJENE RUŠEVINE

OBJEKTI IN VIDEO, 2007-2008

3.9.-27.9.2008

V Bežigrajski galeriji 2, Vodovodna 3 bodo med 3. in 27.9. 2008 na ogled objekti in video Marka Juratovca.

»Razstava Zgrajene ruševine v Bežigrajski galeriji učinkuje kot sestavljena likovna mreža dinamičnih konstrukcijskih razmerij in stopnjevanih vizualnih odnosov. Stvaritve kompozicijsko temeljijo na kvadratnih tlorisih in na njih zgrajenih minimaliziranih modelih stavb. Vsaka zase so arhitekturno zaključene enote, nekakšne gradbene sheme – prostorski konstrukti razporejeni v medsebojne relacije le navideznih enakosti oz. enakovrednosti, navideznih enakomernih ponavljanj in v zgoščenosti sosledij ali struktur razvijajočih se počasnih (postopnih) odstopanj. Marko Juratovec načrtno gradi in razporeja množice majhnih prostorov, kjer se razvijajo odnosi med formo in zgradbo, natančno ureditvijo in anarhijo razpadajočih razmerij stenskih struktur.«

dr. Sarival Sosič

Marko Juratovec je bil rojen 9. oktobra 1979 v Kopru. Po doseženi petletni umetniški maturi na Inšitutu E.U. Nordio v Trstu, se je vpisal na Akademijo lepih umetnosti v Benetkah, kjer je diplomiral z odliko.

Od leta 2002 sodeluje kot scenograf na Regionalnem RTV centru Koper-Capodistria in na TV Slovenija. Od leta 2006 sodeluje v slovenski filmski produkciji v področju scenografije.

Živi in dela med Koprom, Trstom in Ljubljano.

Tomo Brejc; Fotografije

V četrtek 21. avgusta 2008 bo v Galeriji Photon ob 20. uri otvoritev razstave Toma Brejca.

Rastava bo na ogled do 13. septembra 2008 – Galerija Photon Ljubljana.

France Gruden

Vabljeni na ogled razstave!

V galeriji Egurna se je v torek 19. avgusta odprla razstava Franceta Grudna, ki bo na ogled vse do 6. septembra.

V seriji zadnjih slik, ki jih je naslikal France Gruden, sta strategija slikovnih rezov in koncept ponavljanja prijema, ki sta za status slik konstitutivna, odločujoča. Prelome, ki so prekinjali, razcepili in razdelili kromatično substanco, je uveljavil že pred leti. Toda rezi zdaj pogojujejo menjavo slikovne kode. Kažejo na spremembo gledanja in omogočajo prestop iz ene razsežnosti v drugo, vendar le tako, da hkrati kažejo na odsotnost. Slikovni prelomi torej niso zavezani prehajanju in niso zveza, ampak razcep, ki pomeni manko, izgubo podobe, je o razstavi zapisal Sergej Kapus.

Otvoritev razstave Josef Svoboda 1920-2002

VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE
V PONEDELJEK, 7. JULIJA 2008 OB 20. URI
V PROSTORE ZBIRKE, CANKARJEVO NABREŽJE 11/I

JOSEF SVOBODA 1920 – 2002
ČAROVNIK ODRSKEGA PROSTORA
ČEŠKI SCENOGRAF SVETOVNEGA SLOVESA
7.7.-31.8.2008

Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave znamenitega češkega scenografa Josefa Svobode v ponedeljek, 7. julija 2008 ob 20. uri v Prostore zbirke Mestne galerije Ljubljana na Cankarjevo nabrežje 11/I.
 
Avtorica razstave Helena Albertová, izjemna poznavalka Svobodovega opusa in avtorica nekaj odmevnih razstav njegovih scenografij, je zasnovala scenarij in prostorsko rešitev v štirih delih in sicer v dveh prostorih v Slovenskem gledališkem muzeju Ljubljana in dveh v Prostorih zbirke Mestne galerije Ljubljana. Na ogled bodo originalne makete in fotogradivo postavitev dramskih iger svetovno znanih dramatikov in opernih predstav velikih svetovnih skladateljev.
Razstavo je pripravil Inštitut za umetnost – Gledališki inštitut v Pragi ob podpori Ministrstva za kulturo Češke Republike. Razstava gostuje v Ljubljani v okviru Programa sodelovanja med Republiko Slovenijo in Češko Republiko v kulturi, znanosti in izobraževanju.
 
Josef Svoboda je največji češki scenograf druge polovice 20. stoletja, ki si je s svojim delom v gledališčih Evrope in ZDA pridobil svetovno slavo. Od leta 1943, ko je naredil svojo prvo scenografijo za Hölderlinovo pesniško dramo Empedokles, pa do leta 2002, ko je v letu svoje smrti zasnoval še svojo zadnjo scenografijo, ustvaril več kot 600 scenografij in sodeloval z najpomembnješimi gledališkimi režiserji. Je tudi pobudnik in ustanovitelj znamenitega praškega gledališča Laterna magika. Josef Svoboda je gledališko scenografijo razumel kot ustvarjanje novega prostora, ki ni posnetek realne sobe, hiše ali pokrajine, ampak je svetlobo uporabljal kot enega najpomembnejših elementov pri gradnji gledališkega prostora; svetlobo, ki ni le luč reflektorjev,ki osvetljujejo dogajanje na odru, ampak tako kot sta jo razumela tudi gledališka inovatorja z začetka 20. stoletja Gordon Craig in Adolphe Appia: resničnost gledališča ni »resničnost« resničnosti, iluzija, ki jo scenografija ustvari v praznem odrskem prostoru, mora gledalcu omogočiti, da se poistoveti z dramo. Prav tako pa se je  Svoboda zgledoval pri češkem avantgardnem gledališčniku E. F. Burianu, ki je s svojim delom pred drugo svetovno vojno navdihnil tudi slovenskega režiserja Frana Žižka.
S svojim ustvarjalnim opusom je Josef Svoboda dokazal, da je gledališče umetnost, ki se vedno znova rodi iz praznine in črnine odrskega prostora in da je bilo mogoče tudi v času, ko je bila Češkoslovaška socialistična republika del vzhodnega bloka in pod nenehnim sovjetskim pritiskom, snovati drzne in celo prevratniške gledališke eksperimente.
Josef Svoboda je bil pogost gost na evropskih in ameriških univerzah, kjer je predaval o možnostih in pomenu scenografije. 
 
Vabimo vas tudi na predavanje v torek, 8. julija ob 11. uri v prostorih Slovenskega gledališkega muzeja na  Mestnem trg 17 v Ljubljani (dvoranica v I. nadstropju) o znamenitem češkem scenografu z avtorico razstave Heleno Albertovó.