Rdeča nit

VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE
V PONEDELJEK, 7. JULIJA 2008 OB 20. URI
V PROSTORE ZBIRKE, CANKARJEVO NABREŽJE 11/I

JOSEF SVOBODA 1920 - 2002
ČAROVNIK ODRSKEGA PROSTORA
ČEŠKI SCENOGRAF SVETOVNEGA SLOVESA
7.7.-31.8.2008

Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave znamenitega češkega scenografa Josefa Svobode v ponedeljek, 7. julija 2008 ob 20. uri v Prostore zbirke Mestne galerije Ljubljana na Cankarjevo nabrežje 11/I.
 
Avtorica razstave Helena Albertová, izjemna poznavalka Svobodovega opusa in avtorica nekaj odmevnih razstav njegovih scenografij, je zasnovala scenarij in prostorsko rešitev v štirih delih in sicer v dveh prostorih v Slovenskem gledališkem muzeju Ljubljana in dveh v Prostorih zbirke Mestne galerije Ljubljana. Na ogled bodo originalne makete in fotogradivo postavitev dramskih iger svetovno znanih dramatikov in opernih predstav velikih svetovnih skladateljev.
Razstavo je pripravil Inštitut za umetnost – Gledališki inštitut v Pragi ob podpori Ministrstva za kulturo Češke Republike. Razstava gostuje v Ljubljani v okviru Programa sodelovanja med Republiko Slovenijo in Češko Republiko v kulturi, znanosti in izobraževanju.
 
Josef Svoboda je največji češki scenograf druge polovice 20. stoletja, ki si je s svojim delom v gledališčih Evrope in ZDA pridobil svetovno slavo. Od leta 1943, ko je naredil svojo prvo scenografijo za Hölderlinovo pesniško dramo Empedokles, pa do leta 2002, ko je v letu svoje smrti zasnoval še svojo zadnjo scenografijo, ustvaril več kot 600 scenografij in sodeloval z najpomembnješimi gledališkimi režiserji. Je tudi pobudnik in ustanovitelj znamenitega praškega gledališča Laterna magika. Josef Svoboda je gledališko scenografijo razumel kot ustvarjanje novega prostora, ki ni posnetek realne sobe, hiše ali pokrajine, ampak je svetlobo uporabljal kot enega najpomembnejših elementov pri gradnji gledališkega prostora; svetlobo, ki ni le luč reflektorjev,ki osvetljujejo dogajanje na odru, ampak tako kot sta jo razumela tudi gledališka inovatorja z začetka 20. stoletja Gordon Craig in Adolphe Appia: resničnost gledališča ni »resničnost« resničnosti, iluzija, ki jo scenografija ustvari v praznem odrskem prostoru, mora gledalcu omogočiti, da se poistoveti z dramo. Prav tako pa se je  Svoboda zgledoval pri češkem avantgardnem gledališčniku E. F. Burianu, ki je s svojim delom pred drugo svetovno vojno navdihnil tudi slovenskega režiserja Frana Žižka.
S svojim ustvarjalnim opusom je Josef Svoboda dokazal, da je gledališče umetnost, ki se vedno znova rodi iz praznine in črnine odrskega prostora in da je bilo mogoče tudi v času, ko je bila Češkoslovaška socialistična republika del vzhodnega bloka in pod nenehnim sovjetskim pritiskom, snovati drzne in celo prevratniške gledališke eksperimente.
Josef Svoboda je bil pogost gost na evropskih in ameriških univerzah, kjer je predaval o možnostih in pomenu scenografije. 
 
Vabimo vas tudi na predavanje v torek, 8. julija ob 11. uri v prostorih Slovenskega gledališkega muzeja na  Mestnem trg 17 v Ljubljani (dvoranica v I. nadstropju) o znamenitem češkem scenografu z avtorico razstave Heleno Albertovó.

Viktor Bernik, Beli Sladoled, Ksenija Čerče, Ištvan Išt Huzjan,

Janez Janša, Jaša, Matej Košir, Gorazd Krnc, Mark Požlep,

Arjan Pregl, Nina Slejko, Miha Štrukelj, Urša Vidic in Sašo Vrabič

otvoritev slikarske razstave v sredo, 2. julija 2008 ob 19. uri, v galeriji Ganes Pratt.

26.06. – 20.07. 2008 – Galerija Photon Ljubljana

˝Andrej Osterman (rojen leta 1980) je umetnik mlajše generacije, ki se v svojem avtorskem delu izraža zlasti skozi medij fotografije. V svojem dosedanjem fotografskem ustvarjanju se je Andrej Osterman osredotočal zlasti na velikoformatne stvaritve z zanimivimi, izjemno preciznimi in premišljenimi formalnimi rešitvami, kjer se poleg samega ustvarjanja specifičnih ambientov in scenografskih kompozicij poigrava tudi z digitalno ali fizično manipulacijo zamrznjenih podob. Vsebinski poudarki variirajo od tematiziranja sodobnih družbenih razmerij, razraščajočega potrošništva in vpliva množičnih medijev na duh trenutnega časa, do razmerja med sodobnim robotiziranim svetom in oazami neokrnjene narave. Projekti so vselej izvedeni, kljub resnobnosti in pomembnosti izbranih tematik, na igriv in subtilno humoren način.

Najnovejša fotografska serija Andreja Ostermana, naslovljena Grow Up, je neposredna aluzija na tehnično poigravanje s fotografskim medijem, umeščanjem različnih vsakdanjih uporabnih elementov v polje t.i. čiste fotografije ter vizualno manipulacijo svojega domačega okolja. Široki panoramski posnetki idilične alpske doline ter monumentalnega gradbišča gorenjske avtoceste se zlivajo v tri enotne kompozicije, kamor so umeščeni tudi različna sodobna prevozna sredstva in delovni stroji, ki so produkt zavestne manipulacije zavoljo raziskave različnih možnosti uporabe fotografskega medija. Umeščanje igrač, pomanjšanih modelov teh strojev enega največjih korporativnih velikanov, ki z njimi oskrbuje mnoge generacije otrok in odraslih, v shemo projekta Grow Up je izvedeno na premišljeno dvoumen način, ki gledalcu postavlja vprašanja o percepciji videne podobe, ki se kljub svojemu potencialu pričakovane realnosti izkaže za popolno manipulacijo. Razmerje med resničnim in neresničnim, med naravo in umetelnim svetom človeške civilizacije in poigravanje z različnimi plani ustvarjenih podob tako nadaljujejo in nadgrajujejo začrtano linijo avtorjevega umetniškega snovanja.˝

URŠA VIDIC

otvoritev samostojne slikarske razstave

v sredo, 25. junija 2008 ob 19. uri

V sklopu REVIEW/PREVIEW bo predstavljeno delo Urše Vidic. Poleg umetnice bodo o njenih slikah spregovorili Alja Adam, Michele Drascek, Gustav Gnamuš, Nadja Gnamuš, Petja Grafenauer Krnc, Meta Grgurevič, Jaša, Andrej Kamnik, Matej Kejžar, Jadranka Ljubičič, Luka Prinčič, Maja Slavec, Ana Sluga, Zoran Srdić, Angela Vettesse.

Urša Vidic ostaja zvesta mediju slike. Njeno delo umetnostni kritiki, umetniki, kuratorji, kupci in publika opisujejo s številnimi pridevniki. Pravijo, da so njene slike neprijetne, brezkompromisne, suverene, sodobne, lepe, grozljive, aktualne, metafizične, ilustrativne, ekspresivne, raziskujoče identitete, pravljične, figuralne, abstraktne, postmodernistične, doživete, iskrene, taktilne, erotične, hladne, čustvene, neprijetne, seksualne, stilizirane, neprimerne, krajinske, feministične, konzervativne, pošastne, družbeno kritične, formalistične, sublimne, fantastične, kompleksne, kompleksne, kompleksne, kompleksne, kompleksne, kompleksne, kompleksne…

Da bi publika, pa tudi umetnica sama, ugotovili, kakšen je pravzaprav učinek njenih slik in kaj pomeni ostati zvest Slikarstvu, v Galeriji Ganes Pratt kot zadnjega izmed letošnjih dogodkov REVIEW/PREVIEW pripravljamo samostojno slikarsko razstavo Urše Vidic.

Petja Grafenauer Krnc

Razstava bo na ogled od 25. do 28. junija 2008.

V sredo, 2. julija ob 19. uri, vabimo v Galerijo Ganes Pratt na odprtje razstave Down the Rabbit Hole / Navzdol po zajčji luknji.

Poletna muzejska noč 2008
Sobota 21. junij 2008

Od 10.00 do 24.00 Mestna galerija Ljubljana, Mestni  trg 5:
Na ogled izbranih del slovenskih  slikarjev in kiparjev »Iz Mercatorjeve likovne zbirke«.
 
Od 10.00 do 24.00 Prostori zbirke Mestne galerije Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 11/I:
Na ogled razstave prostorskih instalacij z naslovom »Prostori zapisov« Elene Fajt.
 
Ob 20.00 Prostori zbirke Mestne galerije Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 11/I:
Umetniški dogodek z avtorico Eleno Fajt: podarite koder las in prispevajte k novemu umetniškemu projektu.
 
Od 10.00 do 18.00 Bežigrajska galerija 1, Dunajska 31:
Na ogled slik in skic z naslovom »Preklapljanja« Sanele Đurinec.
 
Od 10.00 do 18.00 Bežigrajska galerija 2, Vodovodna 3:
Na ogled slik, objektov in videa z naslovom »Načrt, umestitev, podoba« Andreja Kamnika.

Vljudno vabljeni!

VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE
V PONEDELJEK, 16. JUNIJA 2008 OB 20. URI
V MESTNO GALERIJO LJUBLJANA, MESTNI TRG 5

IZ MERCATORJEVE LIKOVNE ZBIRKE
SLIKE IN KIPI
16. 6. - 31. 7. 2008

V Mestni galeriji Ljubljana bodo v ponedeljek, 16. junija  2008 ob 20. uri odprli razstavo z naslovom Iz Mercatorjeve likovne zbirke.
 
Izbor iz Mercatorjeve zbirke umetnosti 20. in 21. stoletja je razdeljen v tri sklope, v zaporedju kot se je zbirka izgrajevala in dopolnjevala, in sicer: od njenih začetkov in posameznih odkupov v 80. letih, prek del, pridobljenih z odkupi z razstav v Mercatorjevem poslovnem centu v letih 1994 – 2006, do eksponatov, ki so jih po letu 2006 še dodatno sistematično zbirali z odkupi sodobne slovenske likovne tvornosti. Mercator je z jasno programsko usmeritvijo zbirke za izhodiščni smoter postavil zbiranje del ustvarjalcev, ki so posebej dejavno zaznamovali umetnostno produkcijo druge polovice 20. stoletja in tudi začetka novega stoletja in na ta način podprl razvoj in promocijo slovenske likovne umetnosti, saj zbirka vsebuje že blizu 500 del. Priznana imena sodobnega slovenskega slikarstva dokazujejo, da se zbirka s svojim premišljenim izborom že postavlja ob bok tistim zbirkam, ki zaokrožajo podobo nacionalne umetnosti. Na razstavi je zastopanih 29 slikarjev in 13 kiparjev različnih generacij in umetnostnih stilov z enim ali več deli. Slikarji: Valentin Oman, Emerik Bernard, Zdenko Huzjan, Zmago Jeraj, Andrej Jemec, Lojze Logar, Metka Krašovec, Vladimir Makuc, Marjan Dovjak, Jože Ciuha, Zvest Apollonio, Klavdij Palčič, Bogdan Borčić, Živko Marušič, Igor Banfi, Boris Zaplatil, Boštjan Jurečič - Vega, Dušan Kirbiš, Sandi Červek, Tomaž Gorjup, Niko Šturm, Silvester Plotajs Sicoe, Franc Vozelj, Aleksij Kobal, Žarko Vrezec, Jože Šubic, Marjan Gumilar, Ivo Prančič, Andrej Brumen Čop. Kiparji: Lojze Dolinar, France Kralj, Frančišek Smerdu, Tine Kos, France Gorše, Frano Kršinić, Stojan Batič, Negovan Nemec, Drago Tršar, Janez Boljka, Jiri Bezlaj, Mirsad Begić, Peter Abram.

Razstavni salon Rotovž, Trg Leona Štuklja 2

torek, 17. junij 2008, ob 18.00

projekta predstavljata arhitekta: Jurij Kobe in Rok Benda

Novo mariborsko Lutkovno gledališče v bivšem Minoritskem samostanu in modernizirana osrednja živilska tržnica pri Sodnem stolpu sta dva osrednja javna arhitekturna projekta, ki bosta kvalitetno zaključila zahodni rob starega mestnega jedra ter ustvarila nov družabno-prireditveni prostor na Lentu. Lutkovno gledališče bo svoja vrata na novi lokaciji, z dvema novima gledališkima dvoranama in letnim avditorijem, odprlo 2010; novo zasnovana tržnica, s stojnicami, pokritim delom in garažo, bo zaživela še pred koncem tega leta. 

Lutkovno gledališče bo predstavil arhitekt Jurij Kobe, soustanovitelj studia Ateier arhitekti iz Ljubljane, izredni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, dobitnik Plečnikove nagrade in nagrade Prešernovega sklada ter nominiranec za evropsko arhitekturno nagrado Mies van der Rohe. Mariborsko tržnico bo predstavil Rok Benda, arhitekt mlajše generacije iz Ljubljane, dobitnik Plečnikove nagrade 2008.  

VSTOP PROST! VLJUDNO VABLJENI!  

Razstava je del programa Tedna arhitekture v Sloveniji, ki v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor, poteka v okviru predsedovanja Slovenije EU.  

info:

UGM/ Razstavni salon Rotovž

SI – Trg Leona Štuklja 2, 2000 Maribor

T 02/ 229 58 60, 02/ 250 25 43                 

M 041/ 658 473, F 02/ 252 77 84

info@ugm.si, www.ugm.si  

 V soboto, 14.6.2008 ob 21.30, se nam bo s svojo drugo samostojno razstavo fotografij, predstavil mladi mariborski fotograf Tadej Vindiš. Dogodek se bo odvijal v prostorih mariborske Pekarne, natančneje v Hladilnici (pri dvorani KURD). Otvoritev bo pospremil performans mlade umetnice, diplomantke Likovne pedagogike, Nine Šulin.

Prvo samostojno razstavo fotografij je Tadej postavil na ogled javnosti pred kakšnim letom, v protosrih Kluba MC v Pekarni. Razstavil je serijo fotografij pod naslovom Križanje. Tokrat se nam pa predstavlja z novo serijo fotografij, ki pravzaprav nimajo nikakršnega koncepta, naslova in namena. Nastale so kot notranje hotenje mladega avtorja, ki se je skozi fotografski objektiv prelilo na umetniški medij - fotografijo. Ujetje naključnega trenutka. Sekunde časa. Skozi fotografije avtor eksperimentira z istimi motivi. Preizkuša različne postavitve, poze, odtenke motivov. Išče različne možnosti interakcije posameznih izsekov, ki jih kombinira na nešteto načinov. Glavni motiv je človška figura. Center avtorjevega preučevanja, vodilo vsake fotografije. Na posameznih delih se zdi, kot da figura komunicira z gledalcem, želi vzpostaviti stik oziroma neko interakcijo z drugim resničinim živim bitjem.

Če je to res, lahko preverite v soboto na otvoritvi nove fotografske razstave v prostorih Hladilnice.

Vljudno vabljeni!

VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE
V TOREK, 10. JUNIJA 2008 OB 20. URI
V PROSTORE ZBIRKE, CANKARJEVO NABREŽJE 11/I

ELENA FAJT
PROSTORI ZAPISOV
10.6.-29.6.2008

V Prostorih zbirki Mestne galerije Ljubljana na Cankarjevem nabrežju 11/I, bodo v torek, 10. junija 2008 ob 20. uri odprli razstavo Elene Fajt z naslovom Prostori zapisov.
 
Postavitev je prostorska instalacija, ki temelji na v slovenskem prostoru zelo redko uporabljenem materialu: laseh. Elena Fajt pri svojem ustvarjanju uporablja prav lase za osnovni, bistveni umetniški material. Lasje so kot zapisi človeške prisotnosti, sicer odrezani od živega bitja, toda postavljeni v galerijski prostor in umeščeni v ustvarjalni ritem in v takšnem kontekstu pomenijo metaforo človeka, znamenje njegove prisotnosti. Lasje nosijo s seboj številne konotacije, pri različnih narodih so pomemben del kulture in odnos do njih se spreminja tako skozi zgodovino in verovanje kot tudi družbene ureditve. V ustvarjanju Elene Fajt pa so lasje del umetniškega procesa, ki se dograjuje skozi povezave las z različnimi materiali, od plastike, kovine, volne, betona in tako uresničuje različne objete ali prostorske instalacije. Postavitev v Mestni galeriji je dvodelna, v večjem prostoru temelji na ritmu sten, v katerih so umeščeni lasje. Te stene zapirajo prostor in premišljeno narekujejo smer ogleda gledalcu. Nasprotno pa je manjši galerijski prostor veliko bolj odprt, usmerjen v horizontalno gibanje, kjer so po tkanini razmeščeni lasje kot znaki ali podobe, med katerim se gledalec lahko svobodno giblje. Pravzaprav že z vstopom v ta prostor postane tudi del postavitve.
 
1995 je diplomirala na NTF Oddelku za tekstilstvo v Ljubljani, smer oblikovanje tekstilij in oblačil. V času študija je prejemala Zoisovo štipendijo in štipendijo Ministrstva za kulturo. 1996 in 1997 se je podiplomsko izpopolnjevala na Institut für Kostümkunde na Dunaju v Avstriji in 2001-2002 na Designskolen v Koldingu na Danskem. Živi in dela v Ljubljani.
 
Razstavo spremlja katalog z reprodukcijami del in spremnim tekstom dr. Sarivala Sosiča.
 
Dr. Sarival Sosič, muzejski svetovalec
 

Glerija HEST & HEST 35

26.5.-12.6.2008

Glerija Hest 35, vabi na razstavo Martine Bohar. Gre za serijo grafik, kjer so glavni motivi glodalci.

Grafika ima v slovenskem prostoru še posebno mesto. K temu pripomore na eni strani nekdanja znamenita Ljubljanska grefična šola, na drugi pa sloves Mednarodnega grafičnega bienala. Kljub temu, da se zdi, da je grafika zadnja leta nekoliko zapostavljena, je med mladimi umetniki kar nekaj takih, ki se ustvarjajo tudi v tej tehniki. Ena izmed teh je tudi Martina Bohar. Avtorica rojena v Murski soboti, je magistrirala iz slikarstva na ALU. Pohvali se lahko s številni samostojnimi in skupinskimi razstavami vse od leta 1999. Leta 1997 je prejela tudi študentsko  Prešernovo nagrado za grafiko. Mlada slikarka, predvsem pa grafičarka ustvarja iz čiste ljubezni do likovne umetnosti. Njeni motivi izhajajo predvsem iz estetike grdega, nelepega in oddaljenega človeški zavesti, prav zaradi svoje nelepote. Ustvarja predvsem v tehniki suhe igle in se v tej seriji grafik odpove barvi, saj teži k minimalizmu in eksperimentirjanju s tehniko samo. Celotna serja te Karavane rovk, ki se razteza po stenah galerije, kaže umetničino navdušenost nad naravo, živalskim svetom in iznajdljivostjo ter inteligenco teh glodalcev.