Čajanka za sodobno umetnost

”Čajanka za sodobno umetnost, 5. maj 2008 ob 20. uri v Galeriji Alkatraz

Tema: Slovenski strip

 

Vodita: Zoran Srdić in Jana Putrle Srdić

 

Gosti: Aleksander Buh – lastnik striparnice Buch, zbiratelj in ljubitelj stripov, Ciril Horjak – avtor strip albumov Ride in Mostovi 1 in Mostovi 2, vodja stripovskih delavnic, Katerina Mirović – producentka in založnica izdaj Strip Core / Forum Ljubljana z glavno izdajo revijo Stripburger in avtorskimi strip albumi v zbirkah Republika Strip, Ambasada Strip … Iztok Sitar – avtor antologije Zgodovina slovenskega stripa 1927 – 2007 in avtor strip albuma Glave (ter številnih drugih) in Alenka Veler – urednica revij Ciciban in Cicido

 

V preteklem letu je Iztok Sitar izdal pregled slovenskega stripa od njegovih začetkov leta 1927 do danes. Od posameznih pionirjev slovenskega stripa je v obdobju zadnjih nekaj let slovenskemu avtorskemu stripu popularnost narasla tako z objavo v različnih periodikah kot tudi v interaktivnem dialogu z občinstvom (npr. Naredi si sam Diarejo v Mladini ali pa Tvoj Cockta strip), kar dodatno vpliva na razvoj subkulture stripa pri nas. Kaj je značilno za slovenski strip, katere zvrsti stripa so najbolj prisotne in koliko se objavljajo, koliko so to delo popularne kulture oziroma umetnosti? K pogovorom o sodobnem slovenskem stripu in njegovi zgodovini smo povabili avtorje, založnike, urednike, zbiralce in ljubitelje stripa, ki so danes med soustvarjalci slovenske strip scene.

 

Čajanke za sodobno umetnost so serije projektov diskurzivne narave, ki skušajo vzpostaviti diskurzivno, dialoško in vizualno situacijo na področju sodobne umetnosti in so odprte za vse, ki si želijo konstruktivni stik in drugačen način širjenja znanja, podob in informacij, nekakšen Bahtinovski karneval namenjen  menjavi vednosti o aktualnih temah na področju sodobne umetnosti.

 

Čajanke pripravljajo  Petja Grafenauer Krnc, Jadranka Ljubičič in Zoran Srdić.”

 

Earl grey anyone?

 

Robertina Šebjanič: Bubble

Robertina Šebjanič se predstavlja v Galeriji Alkatraz z videom Bubble, vendar tokrat presega okvire enostavne video projekcije. Vzpostavi konkretno razmerje z gledalcem in njegovim telesom, vključuje sam ambient in izkorišča sodobno tehnologijo s po več postavljenimi televizijami. Bubbli se pojavljajo in izginjajo, vzpostavljajo odnose z drugimi predstavniki svoje vrste v prostoru ter nas tako postavljajo v negotov položaj, ko ne vemo natančno, kdo je opazovalec in kdo opazovani. Nadzemsko izkušnjo si lahko privoščite do 11. maja 2008.

”Video Bubble, čeprav je v osnovi posnet s kamero, nima namena prikazovati zunanjega resničnega sveta. Referencialni objekt uporablja le kot gradni element vizualne govorice, dalje pa ga transformira po logiki animacije. Tu živi v popolnoma svojem, na novo skonstruiranem svetu. A vendar gre za svet stvar-nosti, za svet, ki gledalca ne odpelje popolnoma v čudežno deželo. Bubble je pravzaprav nekakšno ljubkovalno ime za nenavadno bitjece, ki se pojavlja na zaslonu. Ves čas je njegova prisotnost negotova. Premika se, pulzira, pojavlja se in izginja v prav takšni nestabilnosti, v kakršni se kažejo tudi življenja bitij, ki jih poznamo iz naše zemeljske izkušnje. Njegovo telo je čvrsto in bolj kot na krhek milni mehurček, spominja na tkiva organizmov, ki so vezana na življenje v vodi. Kaže se kot tujec, kot miren in miroljuben tujec, čeprav ne poznamo njegovih namenov. Ostaja nam neznan. Govori nam o globinah, naj bo morskega ali vesoljnega oceana, a pove zelo malo o sebi osebno. V vsakdanje sproščenem ritmu premikanja nežno vstopa v gledalčev intimni čustveni prostor in mu počasi počasi leze pod kožo. Morda je celo virus ali tat telesa, a vendar zna človeka potegniti v svoj mehki in v neskončnost odprti svet.”

Roberto Capucci

”Roberto Capucci, ikona italijanske in svetovne modne in umetniške ustvarjalnosti, se tokrat predstavlja tudi v Sloveniji!

Vznemirjenje, ki ga je s svojimi idejami in inovativnimi kreacijami povzročil z vstopom v svet visoke mode v 50-ih letih 20. stoletja vzbuja še danes, ko z modnih stez vstopa v muzejske hiše po vsem svetu. Osvobojen modnih zapovedi, je v 80-ih letih presegel meje modnega oblikovanja in se posvetil inovacijam in eksperimentiranju z dragocenimi tkaninami. Svoje obleke – skulpture razstavlja v svetovnih centrih mode v Rimu, Parizu, Milanu, New Yorku, Tokiu, Benetkah. Njegove obleke – tekstilne umetnine so del stalnih razstav najeminentnejših svetovnih muzejev: Victoria and Albert Museum in Theatre museum Covent Garden v Londonu, Kunsthistorisches Museum na Dunaju, Guggenheim Museum v New Yorku. ”

Do 18. maja še imate čas, da skozi vrata Mestnega muzeja Ljubljana stopite v svet modne avantgarde in zgodovine ter se zasanjate ob stvaritvah mojstra Roberta Capuccija!

Faraonska renesansa

Ramzes II., 19. dinastija (Britanski nacionalni muzej, VB)

Leto 2008 je leto razstavnih projektov. Poleg velikopotezne razstave slovenskih impresionistov si je do 20. julija 2008 mogoče v razstavnih prostorih Cankarjevega doma ogledati Faraonsko renesanso. Gre za arheološko, prvo tako zasnovano, razstavo, ki je rezultat minulih prizadevanj raziskovalcev, da bi se to obdobje ponovno preučilo in ovrednotilo. Poleg faraonske renesanse so predstavljena tudi klasična obdobja egipčanske zgodovine, ki omogočajo celovitejši vpogled v umevanje fascinantne egipčanske civilizacije. Razstavljenih je 140 eksponatov, ki so del inventarja največjih muzejskih zbirk: londonskega Britanskega muzeja, pariškega Louvra, dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja, egipčanskih muzejev v Berlinu, Münchnu in Firencah, tržaškega Mestnega muzeja za zgodovino in umetnost, Arheološki muzej »A.salinas«, Palermo, budimpeškega muzeja umetnosti Szepmüveszeti in zagrebšega Arheološkega muzeja. Nekateri eksponati so iz zasebne zbirke znanega glasbenika Giuseppeja Sinopolija, ki je v zadnjih letih svojega življenja gojil izredno strast do klasičnih egipčanskih in bližnjevzhodnih starih kultur.

Vas mika se sprehoditi med faraoni, papirusi, hieroglifi in mumijami? Pohitite, ne zamudite slovitega kamna iz Palerma in ugotovite, ali ste bili v prejšnjem življenju Kleopatra ali Nefretete.

Kamila Volčanšek

”V Mestni galeriji Ljubljana, je od 21. aprila do 18. maja 2008 na ogled okrog 50 akrilov na platnu akademske slikarke Kamile Volčanšek. Razstava izpostavlja slikarska dela iz zadnjega obdobja s poudarkom na ženski figuri v njeni groteskni pojavnosti.”

Volčanškina debeluška se spreminja. Ko o njej že domisliš vse, se ji naježi koža, zavrti se okrog svoje osi in postane popolnoma drugačna, nerazpoznavna. Od ženske zaljubljene v življenje, se prelevi v domino, ki se ji iz pogleda razbere, kako naveličana je vsega, razen sebe. Od razigrane osvobojenke družbenih in kulturnih zahtev do shizofrene sužnje lepotilne industrije, visokih pet in bombastičnih oglasov. Od prostomisleče, aktivne hedonistke do omejene, s telesom obremenjene pasivke. Skriva za dekorativnimi cvetličnimi pasovi svoje strahove ali vrelec večnega zadovoljstva? Presodite sami ob ogledu čudovite razstave poklona feminilnosti in stripovski zapeljivosti 1001 noči!

 

 

Slovenski impresionisti

 

Matej Sternen: Rdeči parazol (1904)

Z veseljem se beli Ljubljani ob otvoritvi enega izmed največjih galerijskih projektov predstavi tudi nova spletna stran, ki se bo s popolno ekipo trudila obveščati o spektru umetniških dogodkov v čudoviti prestolnici. Ob priložnosti se bomo odločili za krajše in manjše skoke po Slovenskem ter pogledali tudi čez mejo. Smo resni in s smislom za humor. Smo kritični, a entuziastični. Vsak z drugačnimi nazori, a vsi ljubimo umetnost. Upamo, da tudi vi, ali pa to šele boste! Veliko užitkov ob mirnem obiskovanju razstav, glamuroznem šampanjcu in okusnih kanapejih na otvoritvah ter obilo koristnih informacij z naše strani.

Če začnemo – v sredo, 23. aprila, ob 20.00, se nam v Narodni galeriji obeta otvoritev velike razstave Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920, ki bo na ogled do 10. februarja 2009. 

”Razstava obeležuje predsedovanje Slovenije Evropski uniji in 90-letnico Narodne galerije ter omogoča javnosti, da se po kar nekaj desetletjih spet neposredno sreča s široko priljubljenimi in cenjenimi originali štirih mojstrov impresionistov – Jakopiča, Jame, Groharja in Sternena – ter hkrati spozna ali pa ponovno vzljubi številne znane slikarske sopotnike impresionizma, kot so Anton Ažbe, Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, Ivan Vavpotič in mnogi drugi. Obenem želi opozoriti tudi na tedanje kiparske, fotografske in arhitekturne dosežke v času, ko je popotresna Ljubljana dobila najbolj cvetočo secesijsko podobo, po mestu pa je zraslo nekaj pomembnih spomenikov.

Kar nekaj slik na razstavi je za obiskovalca še posebej zanimivih zato, ker bodo na ogled bodisi po več desetletjih ali pa jih bo javnost videla prvič. Nekatere so v zasebni lasti, druge počivajo v depojih in smo jih za to razstavo pripeljali celo iz zamejstva.

• Krajina s kozolcem Riharda Jakopiča, naslikana okrog 1905, ima svoje reprezentančno mesto v sejni sobi predsednika vlade in doslej še ni bila razstavljena.
• Slap Ivana Groharja iz okoli 1903 je v zasebni lasti in doslej tudi še ni bil razstavljen.
• Serije Jakopičevih pogledov na Križanke v takšnem obsegu – 13 platen – ni bilo mogoče videti vse od pregledne razstave Jakopičevih del leta 1970 v Moderni galeriji. Več platen je v zasebni lasti, videli bomo tudi tisto, ki ga hrani Galerija umjetnina v Splitu.
• Jamove slike Pri obedu (1899), ki je v zasebni lasti, ni bilo mogoče videti že 34 let, njegov Zgodnji sneg pa je posodila splitska galerija umetnin.
• Lahko bomo občudovali znani Sternenov Portret Tončke Gaber, ki je sicer v zasebni lasti.
• Posebna priložnost je tudi srečanje s fotografijo Avgusta Bertholda Sejalec, ki je sicer v zasebni lasti.
• Krotilka kač v bronu, delo kiparja Ivana Zajca, ki ga javnost sicer najbolj pozna po Prešernovem spomeniku, pa je nova pridobitev Narodne galerije in doslej še ni bilo razstavljeno.”

Vsekakor event, ki ga ne gre prezreti. Zakaj torej ne bi obiskali kar otvoritve in si med vsemi ljubitelji umetnosti ali pozornosti še sami privoščili sneak peek razstave ter najbrž kozarček rujnega ali dva?