Slovenski impresionisti

 

Matej Sternen: Rdeči parazol (1904)

Z veseljem se beli Ljubljani ob otvoritvi enega izmed največjih galerijskih projektov predstavi tudi nova spletna stran, ki se bo s popolno ekipo trudila obveščati o spektru umetniških dogodkov v čudoviti prestolnici. Ob priložnosti se bomo odločili za krajše in manjše skoke po Slovenskem ter pogledali tudi čez mejo. Smo resni in s smislom za humor. Smo kritični, a entuziastični. Vsak z drugačnimi nazori, a vsi ljubimo umetnost. Upamo, da tudi vi, ali pa to šele boste! Veliko užitkov ob mirnem obiskovanju razstav, glamuroznem šampanjcu in okusnih kanapejih na otvoritvah ter obilo koristnih informacij z naše strani.

Če začnemo – v sredo, 23. aprila, ob 20.00, se nam v Narodni galeriji obeta otvoritev velike razstave Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920, ki bo na ogled do 10. februarja 2009. 

”Razstava obeležuje predsedovanje Slovenije Evropski uniji in 90-letnico Narodne galerije ter omogoča javnosti, da se po kar nekaj desetletjih spet neposredno sreča s široko priljubljenimi in cenjenimi originali štirih mojstrov impresionistov – Jakopiča, Jame, Groharja in Sternena – ter hkrati spozna ali pa ponovno vzljubi številne znane slikarske sopotnike impresionizma, kot so Anton Ažbe, Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, Ivan Vavpotič in mnogi drugi. Obenem želi opozoriti tudi na tedanje kiparske, fotografske in arhitekturne dosežke v času, ko je popotresna Ljubljana dobila najbolj cvetočo secesijsko podobo, po mestu pa je zraslo nekaj pomembnih spomenikov.

Kar nekaj slik na razstavi je za obiskovalca še posebej zanimivih zato, ker bodo na ogled bodisi po več desetletjih ali pa jih bo javnost videla prvič. Nekatere so v zasebni lasti, druge počivajo v depojih in smo jih za to razstavo pripeljali celo iz zamejstva.

• Krajina s kozolcem Riharda Jakopiča, naslikana okrog 1905, ima svoje reprezentančno mesto v sejni sobi predsednika vlade in doslej še ni bila razstavljena.
• Slap Ivana Groharja iz okoli 1903 je v zasebni lasti in doslej tudi še ni bil razstavljen.
• Serije Jakopičevih pogledov na Križanke v takšnem obsegu – 13 platen – ni bilo mogoče videti vse od pregledne razstave Jakopičevih del leta 1970 v Moderni galeriji. Več platen je v zasebni lasti, videli bomo tudi tisto, ki ga hrani Galerija umjetnina v Splitu.
• Jamove slike Pri obedu (1899), ki je v zasebni lasti, ni bilo mogoče videti že 34 let, njegov Zgodnji sneg pa je posodila splitska galerija umetnin.
• Lahko bomo občudovali znani Sternenov Portret Tončke Gaber, ki je sicer v zasebni lasti.
• Posebna priložnost je tudi srečanje s fotografijo Avgusta Bertholda Sejalec, ki je sicer v zasebni lasti.
• Krotilka kač v bronu, delo kiparja Ivana Zajca, ki ga javnost sicer najbolj pozna po Prešernovem spomeniku, pa je nova pridobitev Narodne galerije in doslej še ni bilo razstavljeno.”

Vsekakor event, ki ga ne gre prezreti. Zakaj torej ne bi obiskali kar otvoritve in si med vsemi ljubitelji umetnosti ali pozornosti še sami privoščili sneak peek razstave ter najbrž kozarček rujnega ali dva?