Predpremiera dokumentarno-igranega filma

Narodna galerija

in

Zavod Skledar Ljubljana

Vas vljudno vabita na predpremiero dokumentarno-igranega filma

BREZE, MORJE IN NESKONČNO

Zgodba fotografa Avgusta Bertholda z začetka 20. stoletja,

ki bo v ponedeljek, 1. septembra ob 20.00 uri

v veliki dvorani Narodne galerije,

vhod s Cankarjeve ceste 20.

Avgust Berthold je bil osrednja osebnost fotografije na Slovenskem do 1. svetovne vojne in naš prvi umetniški fotograf, ki se je uveljavil v širšem evropskem prostoru. Na mednarodnih razstavah umetniške fotografije v Bruslju leta 1905, Brnu 1907 in Oslu 1908, je za svoje fotografije prejel medalje in priznanja. Rodil se je leta 1880 na gradu Puštal pri Škofji Loki. Fotografijo je študiral v Münchnu in na Dunaju. Stekleni fotografski atelje z najmodernejšo fotografsko opremo je odprl v Ljubljani leta 1905. Portretiral je številne znamenite Slovence, tudi Ivana Cankarja, ki je bil njegov prijatelj. Bertholda so sprejeli medse slikarji impresionisti Grohar, Jakopič, Sternen in drugi. Bil je edini fotograf, ki je imel čast razstavljati skupaj z njimi doma in na tujem…

Scenarist in režiser filma Zdravko Pečenko je s številnimi sodelavci in nastopajočimi posnel del razgibanega življenja fotografa Avgusta Bertholda, ki ga je upodobil igralec Dario Varga. Bertholdovo zgodbo so sooblikovali strokovni sodelavec in raziskovalec njegovega dela, osrednji narator dr. Sarival Sosič, umetnostni zgodovinar mag. Mirko Kambič, Bertholdova vnuk in vnukinja Marko Gliha in Marta Vozlič ter njegov pravnuk, arhitekt Matej Vozlič, ki je že leta 1997 sodeloval pri pripravi razstave Bertholdovih fotografij v Mestni galeriji Ljubljana. Sklepni prizori filma pa so bili posneti 23. aprila letos v Narodni galeriji, ob slovesni otvoritvi odmevne razstave Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920. Film sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Škofja Loka, nastal pa je v produkciji Zavoda Skledar iz Ljubljane.

VLJUDNO VABLJENI!

Otvoritev razstave Marko Juratovec – Zgrajene ruševine

VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE

V SREDO, 3. SEPTEMBRA 2008 OB 19. URI

V BEŽIGRAJSKO GALERIJO 2, VODOVODNA 3

MARKO JURATOVEC

ZGRAJENE RUŠEVINE

OBJEKTI IN VIDEO, 2007-2008

3.9.-27.9.2008

V Bežigrajski galeriji 2, Vodovodna 3 bodo med 3. in 27.9. 2008 na ogled objekti in video Marka Juratovca.

»Razstava Zgrajene ruševine v Bežigrajski galeriji učinkuje kot sestavljena likovna mreža dinamičnih konstrukcijskih razmerij in stopnjevanih vizualnih odnosov. Stvaritve kompozicijsko temeljijo na kvadratnih tlorisih in na njih zgrajenih minimaliziranih modelih stavb. Vsaka zase so arhitekturno zaključene enote, nekakšne gradbene sheme – prostorski konstrukti razporejeni v medsebojne relacije le navideznih enakosti oz. enakovrednosti, navideznih enakomernih ponavljanj in v zgoščenosti sosledij ali struktur razvijajočih se počasnih (postopnih) odstopanj. Marko Juratovec načrtno gradi in razporeja množice majhnih prostorov, kjer se razvijajo odnosi med formo in zgradbo, natančno ureditvijo in anarhijo razpadajočih razmerij stenskih struktur.«

dr. Sarival Sosič

Marko Juratovec je bil rojen 9. oktobra 1979 v Kopru. Po doseženi petletni umetniški maturi na Inšitutu E.U. Nordio v Trstu, se je vpisal na Akademijo lepih umetnosti v Benetkah, kjer je diplomiral z odliko.

Od leta 2002 sodeluje kot scenograf na Regionalnem RTV centru Koper-Capodistria in na TV Slovenija. Od leta 2006 sodeluje v slovenski filmski produkciji v področju scenografije.

Živi in dela med Koprom, Trstom in Ljubljano.

Tomo Brejc; Fotografije

V četrtek 21. avgusta 2008 bo v Galeriji Photon ob 20. uri otvoritev razstave Toma Brejca.

Rastava bo na ogled do 13. septembra 2008 – Galerija Photon Ljubljana.

France Gruden

Vabljeni na ogled razstave!

V galeriji Egurna se je v torek 19. avgusta odprla razstava Franceta Grudna, ki bo na ogled vse do 6. septembra.

V seriji zadnjih slik, ki jih je naslikal France Gruden, sta strategija slikovnih rezov in koncept ponavljanja prijema, ki sta za status slik konstitutivna, odločujoča. Prelome, ki so prekinjali, razcepili in razdelili kromatično substanco, je uveljavil že pred leti. Toda rezi zdaj pogojujejo menjavo slikovne kode. Kažejo na spremembo gledanja in omogočajo prestop iz ene razsežnosti v drugo, vendar le tako, da hkrati kažejo na odsotnost. Slikovni prelomi torej niso zavezani prehajanju in niso zveza, ampak razcep, ki pomeni manko, izgubo podobe, je o razstavi zapisal Sergej Kapus.