Otvoritev razstave Franca Mesariča Figure 2002-2008

VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE

V SREDO, 10. SEPTEMBRA 2008 OB 20. URI

V PROSTORE ZBIRKE, CANKARJEVO NABREŽJE 11/I

FRANC MESARIČ

FIGURE 2002-2008

KOPALCI IN TRAMPOLINISTI

10.9.-5.10.2008

V Prostorih zbirke Mestne galerije Ljubljana na Cankarjevem nabrežju 11/I bodo v sredo, 10. 9. 2008, ob 20. uri odprli razstavo slik prekmurskega slikarja Franca Mesariča.

Serija najnovejših likovnih del nastalih med leti 2002 in 2008 nosi naslov Figure oziroma podnaslov Kopalci in Trampolinisti. Franc Mesarič sodi med vidnejše slovenske ustvarjalce zrelega in visokega modernizma. Njegova dela spremljajo izrazite ekspresivne tendence obogatene z modernističnimi prvinami, kjer izstopa hiperrealistični način slikanja. Pogostokrat se skozi likovne podobe izraža nekakšna otožnost, melanholična izraznost, ki se tudi v  obeh razstavljenih ciklih izdatno razvija. Namreč Kopalci in Trampolinisti učinkujejo zelo intimno, toda izrazito otožno, zamolklo in otrplo. So meditacija o življenju in smrti, ter njunima nenehnima prehajanjema. So podoba velike osamljenosti, tesnobne napetosti. Prevladuje vzdušje mučne tišine, tu ni komunikacije, pač pa le nemo zretje.

Robert Inhof je v spremnem tekstu kataloga zapisal: »Zadnji trenutki in zadnje dejanje pred dokončnim izbrisom. Radost in čudenje nad mogočnostjo življenja, kategoriji, ki sta bili tako značilni za Mesaričev opus v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja, sedaj popolnoma izgineta. Ponovno pa zasledimo vso tisto odtujenost in osamljenost, ki je bila značilna za njegov hiperrealistični opus.«

Razstavo nam je posredovala Galerija Murska Sobota.

Spremlja jo obsežen katalog z reprodukcijami del in spremnimi teksti.

PRVI LISTI, Začetki umetniške grafike na Slovenskem 1900-1920

Razstava Prvi listi, ki jo je Narodna galerija pripravila v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice in Umetnostno galerijo Maribor, predstavlja začetke grafične umetnosti na Slovenskem oziroma slovenske umetnike tega obdobja, ki so se preizkušali v izbranem mediju – Luigija Kasimirja in njegovo ženo Tanne Hoernes, Jana Oeltjena in njegovo ženo Elzo Kasimir Oeltjen, Saša Šantela, Hinka Smrekarja, Heleno Vurnik ter Mateja Sternena in njegovo ženo Rozalijo Klein−Sternen.

 

Grafika, ki igra v slovenski moderni umetnosti pomembno vlogo, je bila v svoji zgodnji fazi v senci slikarstva in vsaj do prvega razcveta po letu 1921 omejena na nekaj domačih avtorjev. Pogosto je značaj zgodnjih grafičnih del intimen in eksperimentalen in kaže, da grafika ni bila namenjena širši publiki. Kljub temu je v prvih dveh desetletjih 20. stoletja prešla iz reproduciranja podob v avtorsko ustvarjanje. Razen izjem kot so Saša Šantel, Tanne Hoernes in Luigi Kasimir se slovenski umetniki z grafiko niso ukvarjali posebej zavzeto. K tem izjemam dodajmo še Heleno Vurnik, ki je tu in tam napravila secesijsko ubran grafični list v jedkanici in akvatinti ter Sternena, ki sta se z grafiko poskušala povsem kot samouka. Prvi grafični listi v slovenski moderni umetnosti so tako tudi prvi listi v opusih naših grafičnih pionirjev. Takoj ko prestopimo rob drugega desetletja 20. stoletja, pa se v slovenski grafiki odpre nov svet. Prvi listi so bili povezani predvsem z dunajsko secesijo in Münchnom s preloma stoletij, mladi avtorji Veno Pilon, Tone Kralj in Božidar Jakac pa so v to umetniško zvrst vnesli oseben pristop in novo svežino. Od tu naprej se slovenski grafiki odpira prava perspektiva, ki je dosegla vrhunec v drugi polovici 20. stoletja s tako imenovano Ljubljansko grafično šolo.

 

Kustos razstave, avtor postavitve, pisec in urednik kataloga je muzejski svetnik iz Narodne galerije dr. Andrej Smrekar. Razstava je že bila na ogled v Ljubljani in Kostanjevici in sedaj prihaja na svojo zadnjo postajo v Maribor. Umetnostna galerija Maribor je iz svoje bogate zbirke del slovenske umetnosti 20. stoletja k razstavi prispevala 15 grafik avtorjev Saša Šantela, Jan Oeltjena, Elze Kasimir Oeltjen in Hinka Smrekarja.    

 

VLJUDNO VABLJENI!

 

 

 

 

*povzeto po http://www.umetnostnagalerija.si/index.php?id=21&tx_ttnews[tt_news]=540&cHash=8757e9ccaa

STOJAN KERBLER: Ptujska dvorišča

Tokrat se nam Stojan Kerbler predstavlja v Umetnostni galeriji Maribor in sicer od 28.8.2008 do 5.10.2008.

Stojan Kerbler sodi med vodilne avtorje slovenske sodobne fotografije, s katero se ukvarja več kot petdeset let. Za svoje fotografsko delo je prejel mnogo nagrad in priznanj, med njimi naj omenimo le prestižno nagrado Prešernovega sklada za fotografski niz Haložani in Valvasorjevo priznanje za sistematično zbiranje in urejanje dragocene fotografske dokumentacije. V časopisu Delo je bil leta 2001 uvrščen med deset najboljših slovenskih fotografov 20. stoletja.  

 

Kerblerjeva motivika je vseskozi tesno povezana s preprostim življenjem ljudi na Ptuju ali v njegovi okolici. Tokrat se je odločil za temo ptujskih dvorišč, ki zaradi posodabljanja življenjskega okolja izginjajo dobesedno pred našimi očmi. Več kot zanimiva tematika je s Kerblerjevo izpovedno močjo in tehnično perfekcijo zaživela kot polnokrvna fotografska umetnina.  

 

Ptujska dvorišča so motiv, ki mu Kerbler sistematično sledi skozi nekaj zadnjih let. Sledovi brutalnega propada ali beleženje čudežno nedotaknjenih detajlov nekdaj  ponosnih ptujskih domovanj je tema, ki jo Kerbler ne obravnava le z vnemo lokalnega kronista, zapisovalca izgubljenega časa, marveč tudi z umetniškim nabojem, ki navidezno nepomembni tematiki daje veljavo prestižne likovne realizacije. Stojana Kerblerja zlahka prepoznamo zaradi premišljenega umetniškim pristopa, grajenega s poznavalsko uporabo likovnih zakonitosti in subtilno zaznavo problemske celote ter vključevanjem izbranih vsebinskih poudarkov, ki tkejo svojevrstno pripoved ptujske materialne in duhovne kulture.    

 

V sodelovanju s ptujskim umetniškim društvom Stara steklarska bo predstavljen odličen fotografski niz mojstra fotografije Stojana Kerblerja z naslovom Ptujska dvorišča. Uvodno študijo v katalogu s številnimi reprodukcijami, ki je ob razstavi izšel, je napisala velika poznavalka Kerblerjevega dela dr. Marjeta Ciglenečki.   

 

VLJUDNO VABLJENI!  

 

 

 

 

 

*povzeto po http://www.umetnostnagalerija.si/index.php?id=21&tx_ttnews[tt_news]=539&cHash=b41c85a36e

Otvoritev razstave Zmaga Jeraja Izbor iz retrospektive

VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE

V PONEDELJEK, 8. SEPTEMBER 2008 OB 20. URI

V MESTNO GALERIJO LJUBLJANA, MESTNI TRG 5

-, 2007, akril, olje, platno, 80 x 100 cm

ZMAGO JERAJ

IZBOR IZ RETROPSEKTIVE

Slike, risbe, grafike, fotografije

8.9.-5.10.2008

V Mestni galeriji Ljubljana, Mestni trg 5 bodo v ponedeljek, 8. 9. 2008, ob 20. uri odprli izbor iz retrospektive akademskega slikarja Zmaga Jeraja.

Obsežno retrospektivno razstavo je pripravila Umetnostna galerija Maribor. Izbor iz retrospektive v Mestni galeriji Ljubljana prikazuje slike, risbe, grafike,in fotografije umetnika, ki sodi med ključne osebnosti, ki so generirale in oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. st. Njegov opus povezuje delo petih desetletij in potrjuje umetnikovo vsestransko likovno nadarjenost, ki jo srečamo le izjemoma. S sliko, risbo, grafiko, fotografijo, ilustracijo, knjižno opremo, scenografijo, grafičnim oblikovanjem in filmom se je uvrstil med sodobno slovensko ustvarjalno elito. Z likovno esejistiko, kritiškimi in teoretskimi zapisi ter inovativnimi pedagoškimi pogledi pa je razkril intelektualno stran svojega značaja in širino svoje erudicije.

Milojka Kline v besedilu razstavnega kataloga piše: »Zmago Jeraj je ustvarjalec, ki popolnoma brez težav prehaja od ene izraznosti k drugi; od geometrizma k sproščeni gibkosti poteze, od monokromnosti k osupljivemu kolorizmu, od lazurnosti nanosa do njegove polne krovnosti, od enostavnosti barvnega tkiva do njegove skrajno komplicirane sestave, od bele slike k črni … Z lahkoto virtuoza, ki poudarja zdaj to zdaj ono značilnost, preigrava svoj pronicljivi sporočilni repertoar, postavljen v udaren kompozicijski izrez, in z zanesljivim občutkom za likovno usklajenost celote.«

Retrospektivni pregled Jerajevega dela spremlja več posebnosti. Prva se kaže v osupljivi količini kakovostnih rešitev, ki si sledijo kontinuirano, brez običajnih nihanj med vzponi in padci. Druga specifika umetnikovega dela je njegovo bolj ali manj stalno in vzporedno preverjanje izraznih možnosti v različnih likovnih medijih. S prepričljivostjo svojega likovnega genija banalno temo afirmira in jo transponira v absolutno sliko, risbo, grafiko, fotografijo. In tretja opazna posebnost umetnikovega opusa je, da Jeraj svojih del, razen zgodnjih realizacij, preprosto ne imenuje, niti z običajnim Brez naslova, ampak jih pušča dosledno brezimne.

Razstavo spremlja obsežna monografija z uvodnimi besedili in več kot 320 reprodukcijami.