Otvoritev razstave Franca Mesariča Figure 2002-2008
september 7, 2008
VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE
V SREDO, 10. SEPTEMBRA 2008 OB 20. URI
V PROSTORE ZBIRKE, CANKARJEVO NABREŽJE 11/I
FRANC MESARIČ
FIGURE 2002-2008
KOPALCI IN TRAMPOLINISTI
10.9.-5.10.2008
V Prostorih zbirke Mestne galerije Ljubljana na Cankarjevem nabrežju 11/I bodo v sredo, 10. 9. 2008, ob 20. uri odprli razstavo slik prekmurskega slikarja Franca Mesariča.
Serija najnovejših likovnih del nastalih med leti 2002 in 2008 nosi naslov Figure oziroma podnaslov Kopalci in Trampolinisti. Franc Mesarič sodi med vidnejše slovenske ustvarjalce zrelega in visokega modernizma. Njegova dela spremljajo izrazite ekspresivne tendence obogatene z modernističnimi prvinami, kjer izstopa hiperrealistični način slikanja. Pogostokrat se skozi likovne podobe izraža nekakšna otožnost, melanholična izraznost, ki se tudi v obeh razstavljenih ciklih izdatno razvija. Namreč Kopalci in Trampolinisti učinkujejo zelo intimno, toda izrazito otožno, zamolklo in otrplo. So meditacija o življenju in smrti, ter njunima nenehnima prehajanjema. So podoba velike osamljenosti, tesnobne napetosti. Prevladuje vzdušje mučne tišine, tu ni komunikacije, pač pa le nemo zretje.
Robert Inhof je v spremnem tekstu kataloga zapisal: »Zadnji trenutki in zadnje dejanje pred dokončnim izbrisom. Radost in čudenje nad mogočnostjo življenja, kategoriji, ki sta bili tako značilni za Mesaričev opus v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja, sedaj popolnoma izgineta. Ponovno pa zasledimo vso tisto odtujenost in osamljenost, ki je bila značilna za njegov hiperrealistični opus.«
Razstavo nam je posredovala Galerija Murska Sobota.
Spremlja jo obsežen katalog z reprodukcijami del in spremnimi teksti.
Otvoritev razstave Zmaga Jeraja Izbor iz retrospektive
september 3, 2008
VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE
V PONEDELJEK, 8. SEPTEMBER 2008 OB 20. URI
V MESTNO GALERIJO LJUBLJANA, MESTNI TRG 5
-, 2007, akril, olje, platno, 80 x 100 cm
ZMAGO JERAJ
IZBOR IZ RETROPSEKTIVE
Slike, risbe, grafike, fotografije
8.9.-5.10.2008
V Mestni galeriji Ljubljana, Mestni trg 5 bodo v ponedeljek, 8. 9. 2008, ob 20. uri odprli izbor iz retrospektive akademskega slikarja Zmaga Jeraja.
Obsežno retrospektivno razstavo je pripravila Umetnostna galerija Maribor. Izbor iz retrospektive v Mestni galeriji Ljubljana prikazuje slike, risbe, grafike,in fotografije umetnika, ki sodi med ključne osebnosti, ki so generirale in oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. st. Njegov opus povezuje delo petih desetletij in potrjuje umetnikovo vsestransko likovno nadarjenost, ki jo srečamo le izjemoma. S sliko, risbo, grafiko, fotografijo, ilustracijo, knjižno opremo, scenografijo, grafičnim oblikovanjem in filmom se je uvrstil med sodobno slovensko ustvarjalno elito. Z likovno esejistiko, kritiškimi in teoretskimi zapisi ter inovativnimi pedagoškimi pogledi pa je razkril intelektualno stran svojega značaja in širino svoje erudicije.
Milojka Kline v besedilu razstavnega kataloga piše: »Zmago Jeraj je ustvarjalec, ki popolnoma brez težav prehaja od ene izraznosti k drugi; od geometrizma k sproščeni gibkosti poteze, od monokromnosti k osupljivemu kolorizmu, od lazurnosti nanosa do njegove polne krovnosti, od enostavnosti barvnega tkiva do njegove skrajno komplicirane sestave, od bele slike k črni … Z lahkoto virtuoza, ki poudarja zdaj to zdaj ono značilnost, preigrava svoj pronicljivi sporočilni repertoar, postavljen v udaren kompozicijski izrez, in z zanesljivim občutkom za likovno usklajenost celote.«
Retrospektivni pregled Jerajevega dela spremlja več posebnosti. Prva se kaže v osupljivi količini kakovostnih rešitev, ki si sledijo kontinuirano, brez običajnih nihanj med vzponi in padci. Druga specifika umetnikovega dela je njegovo bolj ali manj stalno in vzporedno preverjanje izraznih možnosti v različnih likovnih medijih. S prepričljivostjo svojega likovnega genija banalno temo afirmira in jo transponira v absolutno sliko, risbo, grafiko, fotografijo. In tretja opazna posebnost umetnikovega opusa je, da Jeraj svojih del, razen zgodnjih realizacij, preprosto ne imenuje, niti z običajnim Brez naslova, ampak jih pušča dosledno brezimne.
Razstavo spremlja obsežna monografija z uvodnimi besedili in več kot 320 reprodukcijami.
Otvoritev razstave Marko Juratovec – Zgrajene ruševine
avgust 29, 2008
VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE
V SREDO, 3. SEPTEMBRA 2008 OB 19. URI
V BEŽIGRAJSKO GALERIJO 2, VODOVODNA 3
MARKO JURATOVEC
ZGRAJENE RUŠEVINE
OBJEKTI IN VIDEO, 2007-2008
3.9.-27.9.2008
V Bežigrajski galeriji 2, Vodovodna 3 bodo med 3. in 27.9. 2008 na ogled objekti in video Marka Juratovca.
»Razstava Zgrajene ruševine v Bežigrajski galeriji učinkuje kot sestavljena likovna mreža dinamičnih konstrukcijskih razmerij in stopnjevanih vizualnih odnosov. Stvaritve kompozicijsko temeljijo na kvadratnih tlorisih in na njih zgrajenih minimaliziranih modelih stavb. Vsaka zase so arhitekturno zaključene enote, nekakšne gradbene sheme – prostorski konstrukti razporejeni v medsebojne relacije le navideznih enakosti oz. enakovrednosti, navideznih enakomernih ponavljanj in v zgoščenosti sosledij ali struktur razvijajočih se počasnih (postopnih) odstopanj. Marko Juratovec načrtno gradi in razporeja množice majhnih prostorov, kjer se razvijajo odnosi med formo in zgradbo, natančno ureditvijo in anarhijo razpadajočih razmerij stenskih struktur.«
dr. Sarival Sosič
Marko Juratovec je bil rojen 9. oktobra 1979 v Kopru. Po doseženi petletni umetniški maturi na Inšitutu E.U. Nordio v Trstu, se je vpisal na Akademijo lepih umetnosti v Benetkah, kjer je diplomiral z odliko.
Od leta 2002 sodeluje kot scenograf na Regionalnem RTV centru Koper-Capodistria in na TV Slovenija. Od leta 2006 sodeluje v slovenski filmski produkciji v področju scenografije.
Živi in dela med Koprom, Trstom in Ljubljano.
Tomo Brejc; Fotografije
avgust 20, 2008
Otvoritev razstave Josef Svoboda 1920-2002
julij 5, 2008
VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE
V PONEDELJEK, 7. JULIJA 2008 OB 20. URI
V PROSTORE ZBIRKE, CANKARJEVO NABREŽJE 11/I
JOSEF SVOBODA 1920 – 2002
ČAROVNIK ODRSKEGA PROSTORA
ČEŠKI SCENOGRAF SVETOVNEGA SLOVESA
7.7.-31.8.2008
Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave znamenitega češkega scenografa Josefa Svobode v ponedeljek, 7. julija 2008 ob 20. uri v Prostore zbirke Mestne galerije Ljubljana na Cankarjevo nabrežje 11/I.
Avtorica razstave Helena Albertová, izjemna poznavalka Svobodovega opusa in avtorica nekaj odmevnih razstav njegovih scenografij, je zasnovala scenarij in prostorsko rešitev v štirih delih in sicer v dveh prostorih v Slovenskem gledališkem muzeju Ljubljana in dveh v Prostorih zbirke Mestne galerije Ljubljana. Na ogled bodo originalne makete in fotogradivo postavitev dramskih iger svetovno znanih dramatikov in opernih predstav velikih svetovnih skladateljev.
Razstavo je pripravil Inštitut za umetnost – Gledališki inštitut v Pragi ob podpori Ministrstva za kulturo Češke Republike. Razstava gostuje v Ljubljani v okviru Programa sodelovanja med Republiko Slovenijo in Češko Republiko v kulturi, znanosti in izobraževanju.
Josef Svoboda je največji češki scenograf druge polovice 20. stoletja, ki si je s svojim delom v gledališčih Evrope in ZDA pridobil svetovno slavo. Od leta 1943, ko je naredil svojo prvo scenografijo za Hölderlinovo pesniško dramo Empedokles, pa do leta 2002, ko je v letu svoje smrti zasnoval še svojo zadnjo scenografijo, ustvaril več kot 600 scenografij in sodeloval z najpomembnješimi gledališkimi režiserji. Je tudi pobudnik in ustanovitelj znamenitega praškega gledališča Laterna magika. Josef Svoboda je gledališko scenografijo razumel kot ustvarjanje novega prostora, ki ni posnetek realne sobe, hiše ali pokrajine, ampak je svetlobo uporabljal kot enega najpomembnejših elementov pri gradnji gledališkega prostora; svetlobo, ki ni le luč reflektorjev,ki osvetljujejo dogajanje na odru, ampak tako kot sta jo razumela tudi gledališka inovatorja z začetka 20. stoletja Gordon Craig in Adolphe Appia: resničnost gledališča ni »resničnost« resničnosti, iluzija, ki jo scenografija ustvari v praznem odrskem prostoru, mora gledalcu omogočiti, da se poistoveti z dramo. Prav tako pa se je Svoboda zgledoval pri češkem avantgardnem gledališčniku E. F. Burianu, ki je s svojim delom pred drugo svetovno vojno navdihnil tudi slovenskega režiserja Frana Žižka.
S svojim ustvarjalnim opusom je Josef Svoboda dokazal, da je gledališče umetnost, ki se vedno znova rodi iz praznine in črnine odrskega prostora in da je bilo mogoče tudi v času, ko je bila Češkoslovaška socialistična republika del vzhodnega bloka in pod nenehnim sovjetskim pritiskom, snovati drzne in celo prevratniške gledališke eksperimente.
Josef Svoboda je bil pogost gost na evropskih in ameriških univerzah, kjer je predaval o možnostih in pomenu scenografije.
Vabimo vas tudi na predavanje v torek, 8. julija ob 11. uri v prostorih Slovenskega gledališkega muzeja na Mestnem trg 17 v Ljubljani (dvoranica v I. nadstropju) o znamenitem češkem scenografu z avtorico razstave Heleno Albertovó.
Down the Rabbit Hole / Navzdol po zajčji luknji
julij 1, 2008
Viktor Bernik, Beli Sladoled, Ksenija Čerče, Ištvan Išt Huzjan,
Janez Janša, Jaša, Matej Košir, Gorazd Krnc, Mark Požlep,
Arjan Pregl, Nina Slejko, Miha Štrukelj, Urša Vidic in Sašo Vrabič
otvoritev slikarske razstave v sredo, 2. julija 2008 ob 19. uri, v galeriji Ganes Pratt.
REVIEW-PREVIEW
junij 23, 2008
URŠA VIDIC
otvoritev samostojne slikarske razstave
v sredo, 25. junija 2008 ob 19. uri
V sklopu REVIEW/PREVIEW bo predstavljeno delo Urše Vidic. Poleg umetnice bodo o njenih slikah spregovorili Alja Adam, Michele Drascek, Gustav Gnamuš, Nadja Gnamuš, Petja Grafenauer Krnc, Meta Grgurevič, Jaša, Andrej Kamnik, Matej Kejžar, Jadranka Ljubičič, Luka Prinčič, Maja Slavec, Ana Sluga, Zoran Srdić, Angela Vettesse.
Urša Vidic ostaja zvesta mediju slike. Njeno delo umetnostni kritiki, umetniki, kuratorji, kupci in publika opisujejo s številnimi pridevniki. Pravijo, da so njene slike neprijetne, brezkompromisne, suverene, sodobne, lepe, grozljive, aktualne, metafizične, ilustrativne, ekspresivne, raziskujoče identitete, pravljične, figuralne, abstraktne, postmodernistične, doživete, iskrene, taktilne, erotične, hladne, čustvene, neprijetne, seksualne, stilizirane, neprimerne, krajinske, feministične, konzervativne, pošastne, družbeno kritične, formalistične, sublimne, fantastične, kompleksne, kompleksne, kompleksne, kompleksne, kompleksne, kompleksne, kompleksne…
Da bi publika, pa tudi umetnica sama, ugotovili, kakšen je pravzaprav učinek njenih slik in kaj pomeni ostati zvest Slikarstvu, v Galeriji Ganes Pratt kot zadnjega izmed letošnjih dogodkov REVIEW/PREVIEW pripravljamo samostojno slikarsko razstavo Urše Vidic.
Petja Grafenauer Krnc
Razstava bo na ogled od 25. do 28. junija 2008.
V sredo, 2. julija ob 19. uri, vabimo v Galerijo Ganes Pratt na odprtje razstave Down the Rabbit Hole / Navzdol po zajčji luknji.
Otvoritev razstave Mercatorjeva likovna zbirka
junij 15, 2008
VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE
V PONEDELJEK, 16. JUNIJA 2008 OB 20. URI
V MESTNO GALERIJO LJUBLJANA, MESTNI TRG 5
IZ MERCATORJEVE LIKOVNE ZBIRKE
SLIKE IN KIPI
16. 6. – 31. 7. 2008
V Mestni galeriji Ljubljana bodo v ponedeljek, 16. junija 2008 ob 20. uri odprli razstavo z naslovom Iz Mercatorjeve likovne zbirke.
Izbor iz Mercatorjeve zbirke umetnosti 20. in 21. stoletja je razdeljen v tri sklope, v zaporedju kot se je zbirka izgrajevala in dopolnjevala, in sicer: od njenih začetkov in posameznih odkupov v 80. letih, prek del, pridobljenih z odkupi z razstav v Mercatorjevem poslovnem centu v letih 1994 – 2006, do eksponatov, ki so jih po letu 2006 še dodatno sistematično zbirali z odkupi sodobne slovenske likovne tvornosti. Mercator je z jasno programsko usmeritvijo zbirke za izhodiščni smoter postavil zbiranje del ustvarjalcev, ki so posebej dejavno zaznamovali umetnostno produkcijo druge polovice 20. stoletja in tudi začetka novega stoletja in na ta način podprl razvoj in promocijo slovenske likovne umetnosti, saj zbirka vsebuje že blizu 500 del. Priznana imena sodobnega slovenskega slikarstva dokazujejo, da se zbirka s svojim premišljenim izborom že postavlja ob bok tistim zbirkam, ki zaokrožajo podobo nacionalne umetnosti. Na razstavi je zastopanih 29 slikarjev in 13 kiparjev različnih generacij in umetnostnih stilov z enim ali več deli. Slikarji: Valentin Oman, Emerik Bernard, Zdenko Huzjan, Zmago Jeraj, Andrej Jemec, Lojze Logar, Metka Krašovec, Vladimir Makuc, Marjan Dovjak, Jože Ciuha, Zvest Apollonio, Klavdij Palčič, Bogdan Borčić, Živko Marušič, Igor Banfi, Boris Zaplatil, Boštjan Jurečič – Vega, Dušan Kirbiš, Sandi Červek, Tomaž Gorjup, Niko Šturm, Silvester Plotajs Sicoe, Franc Vozelj, Aleksij Kobal, Žarko Vrezec, Jože Šubic, Marjan Gumilar, Ivo Prančič, Andrej Brumen Čop. Kiparji: Lojze Dolinar, France Kralj, Frančišek Smerdu, Tine Kos, France Gorše, Frano Kršinić, Stojan Batič, Negovan Nemec, Drago Tršar, Janez Boljka, Jiri Bezlaj, Mirsad Begić, Peter Abram.
TADEJ VINDIŠ: Otvoritev fotoinstalacije
junij 13, 2008
V soboto, 14.6.2008 ob 21.30, se nam bo s svojo drugo samostojno razstavo fotografij, predstavil mladi mariborski fotograf Tadej Vindiš. Dogodek se bo odvijal v prostorih mariborske Pekarne, natančneje v Hladilnici (pri dvorani KURD). Otvoritev bo pospremil performans mlade umetnice, diplomantke Likovne pedagogike, Nine Šulin.
Prvo samostojno razstavo fotografij je Tadej postavil na ogled javnosti pred kakšnim letom, v protosrih Kluba MC v Pekarni. Razstavil je serijo fotografij pod naslovom Križanje. Tokrat se nam pa predstavlja z novo serijo fotografij, ki pravzaprav nimajo nikakršnega koncepta, naslova in namena. Nastale so kot notranje hotenje mladega avtorja, ki se je skozi fotografski objektiv prelilo na umetniški medij – fotografijo. Ujetje naključnega trenutka. Sekunde časa. Skozi fotografije avtor eksperimentira z istimi motivi. Preizkuša različne postavitve, poze, odtenke motivov. Išče različne možnosti interakcije posameznih izsekov, ki jih kombinira na nešteto načinov. Glavni motiv je človška figura. Center avtorjevega preučevanja, vodilo vsake fotografije. Na posameznih delih se zdi, kot da figura komunicira z gledalcem, želi vzpostaviti stik oziroma neko interakcijo z drugim resničinim živim bitjem.
Če je to res, lahko preverite v soboto na otvoritvi nove fotografske razstave v prostorih Hladilnice.
Vljudno vabljeni!
Otvoritev razstave Elene Fajt
junij 8, 2008
VLJUDNO VABLJENI NA OTVORITEV RAZSTAVE
V TOREK, 10. JUNIJA 2008 OB 20. URI
V PROSTORE ZBIRKE, CANKARJEVO NABREŽJE 11/I
ELENA FAJT
PROSTORI ZAPISOV
10.6.-29.6.2008
V Prostorih zbirki Mestne galerije Ljubljana na Cankarjevem nabrežju 11/I, bodo v torek, 10. junija 2008 ob 20. uri odprli razstavo Elene Fajt z naslovom Prostori zapisov.
Postavitev je prostorska instalacija, ki temelji na v slovenskem prostoru zelo redko uporabljenem materialu: laseh. Elena Fajt pri svojem ustvarjanju uporablja prav lase za osnovni, bistveni umetniški material. Lasje so kot zapisi človeške prisotnosti, sicer odrezani od živega bitja, toda postavljeni v galerijski prostor in umeščeni v ustvarjalni ritem in v takšnem kontekstu pomenijo metaforo človeka, znamenje njegove prisotnosti. Lasje nosijo s seboj številne konotacije, pri različnih narodih so pomemben del kulture in odnos do njih se spreminja tako skozi zgodovino in verovanje kot tudi družbene ureditve. V ustvarjanju Elene Fajt pa so lasje del umetniškega procesa, ki se dograjuje skozi povezave las z različnimi materiali, od plastike, kovine, volne, betona in tako uresničuje različne objete ali prostorske instalacije. Postavitev v Mestni galeriji je dvodelna, v večjem prostoru temelji na ritmu sten, v katerih so umeščeni lasje. Te stene zapirajo prostor in premišljeno narekujejo smer ogleda gledalcu. Nasprotno pa je manjši galerijski prostor veliko bolj odprt, usmerjen v horizontalno gibanje, kjer so po tkanini razmeščeni lasje kot znaki ali podobe, med katerim se gledalec lahko svobodno giblje. Pravzaprav že z vstopom v ta prostor postane tudi del postavitve.
1995 je diplomirala na NTF Oddelku za tekstilstvo v Ljubljani, smer oblikovanje tekstilij in oblačil. V času študija je prejemala Zoisovo štipendijo in štipendijo Ministrstva za kulturo. 1996 in 1997 se je podiplomsko izpopolnjevala na Institut für Kostümkunde na Dunaju v Avstriji in 2001-2002 na Designskolen v Koldingu na Danskem. Živi in dela v Ljubljani.
Razstavo spremlja katalog z reprodukcijami del in spremnim tekstom dr. Sarivala Sosiča.
Dr. Sarival Sosič, muzejski svetovalec
