Galerija sodobne umetnosti Celje
četrtek, 8. 5. 2008 ob 19:00
Je izumitelj »prototipa digitalne slikovne matrice« in strastni zagovornik »izvornih matričnih zlogov«, ki so konstituitivni za nadaljnje razumevanje izvorne civilizacijske kode. Matričnim zlogom je v svojih študijah dodelil posebno mesto. Kljub temu, da njegova ustvarjalnost drsi med različnimi mediji (močno prisotna je tudi fotografija) med katerimi vzpostavlja raznotere dialoge, jih diferencira ali povezuje v enovit likovni nagovor, pa je najpomembnejša risba. Vendar ga bolj kot linija / gesta navdušuje znak, zapis, katerega generira v mnoštvo in z njim preobraža celotno strukturo polja; po letu 1979 le-ta preide celo v prostorsko dimenzijo. Njegov poseg je vselej nov in izviren. In takega, v prerezu ustvarjalnega opusa, pričakujemo tudi tokrat .
Iztok Šmajs Muni Umetnik se je šolal doma in v tujini, med drugim na mednarodni univerzi v Verbano, Vincaglio v Italiji. Je eden od soustanoviteljev skupine Hidrogizma (1978/79) in od leta 1980 član galerije Equrna. V tujini je za svoje izvirne umetniške projekte prejel pomembne nagrade. Živi in ustvarja v Velenju.Razstava bo na ogled do 7. 6. 2008.
Majsko razpoloženje
maj 3, 2008
Drage bralke in cenjeni bralci,
opravičujemo se za rahlo neaktivnost in neaktualnost strani in ekipe, vendar se na samem začetku še srečujemo z grobimi organizacijskimi in komunikacijskimi ovirami. Poleg tega nas dajeta prijetna zelena majska utrujenost in oddih po aprilskem aprilu. Obljubljamo, da se po akomodaciji na novo vremensko stanje in končanem delavskem slavju spravimo k sebi in galerijam ter vas pridno začnemo obveščati o umetniških dogodkih najlepše evropske prestolnice – Ljubljane. Zato ste vljudno vabljeni, da se še vračate k nam, mi pa bomo poskrbeli, da se vam bo zvestoba izplačala in vas napotili na različne konce in kraje Slovenije.
Privoščite si sprehod po mestu do galerije Ganes Pratt (Jaša: In good we trust) ali kulturniški izlet v Celje, kjer razstavlja kontroverzna Antea Arizanović (I (Be)eat Anorexia) v Likovnem salonu Celje.
Galerijski pozdrav od vaše zveste Rdeče niti!
ZMAGO JERAJ: Slika, grafika, risba, fotografija
maj 1, 2008
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6
29. februar – 31. julij 2008
Zmago Jeraj sodi med ključne osebnosti, ki so generirale in oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. stoletja. Njegov opus povezuje delo petih desetletij in potrjuje umetnikovo vsestransko likovno nadarjenost, ki jo srečamo le izjemoma. S sliko, risbo, grafiko, fotografijo, ilustracijo, knjižno opremo, scenografijo, grafičnim oblikovanjem in filmom se je uvrstil med sodobno slovensko ustvarjalno elito. Z likovno esejistiko, kritiškimi in teoretskimi zapisi ter inovativnimi pedagoškimi pogledi pa je razkril intelektualno stran svojega značaja in širino svoje erudicije.
Dr. Nadja Zgonik v besedilu kataloga, ki razstavo spremlja, piše: »Zmago Jeraj daje s svojim delom slovenskemu slikarstvu ob vsej svoji slikarski velemojstrskosti odrešilni in osvežilni impulz s protiestetizacijo in uporabo likovnega slenga, ne le v ikonografskem, pač pa tudi v formalnem smislu.«
Dr. Jure Mikuž v tekstu monografskega kataloga med drugim piše: »Jerajevo delo je odprto za vse pobude, prebliske in ustvarjalne impulze, kozmopolitsko in poliglotsko. Vendar težko dojemljivo in še težje razložljivo, saj sam odreka gledalcu kakršnokoli pomoč. Njegove podobe so dosledno brez naslova in to kljub temu, da za vsako čutimo bogato zasebno ikonografijo in mitologijo. To otežuje komunikacijo in ustvarja psihično opno, ki zaslanja interpretativne možnosti, saj razlagalci in občinstvo dojemajo slike, risbe in fotografije predvsem kot sestavne dele celotnih (včasih naslovljenih) serij, ne pa kot avtonomna dela.«
Kustosinja razstave, Milojka Kline, o Jerajevem delu zapiše: »(Umetnik) pripoveduje zgodbe naše vsakdanjosti, ki so tako zelo navadne, da jih prezremo. Ko nam jih ponudi skozi optiko svojega pogleda, nizane kot epizode in povezane na izvirno subjektiven način, smo očarani in presenečeni, ker je vse znano in vendar vse drugačno. Človekova razklanost, osamljenost, odtujenost in njegova izgubljenost v urbanih prostorih industrijske civilizacije je tema, ki ga od nekdaj zanima. Zgodnejša dela razkrivajo mračno brezizhodnost sodobnega sveta, kasneje pa umetnik eksistencialni problematiki odvzame ostrino brezpogojnega konca. Zgodbe postanejo igrivo humorne, blago ironične in pretkane z metaforično retoriko dvoumnih pomenov. V njih nastopajo stalni protagonisti, nosilci simbolnih sporočil, kot so ženska in moška figura, mačke in psi, majhna in velika prevozna sredstva, pogosto uporabljena tudi kot potujoči svetlobni vir in dejavnik učinkovitih žarilnih presvetlitev. Njegova avtorska govorica je tako prepoznavna, da govorimo o jerajevskih prizorih, o jerajevskih prostorskih in figuralnih deformacijah ali o jerajevskem misteriju svetlobe.«
VLJUDNO VABLJENI!
info:
Umetnostna galerija Maribor
SI-2000 Maribor, Strossmayerjeva 6
T +386 (0)2 229 58 60, +386 (0)2 229 58 61
F +386 (0)2 252 77 84
