France Gruden

Vabljeni na ogled razstave!

V galeriji Egurna se je v torek 19. avgusta odprla razstava Franceta Grudna, ki bo na ogled vse do 6. septembra.

V seriji zadnjih slik, ki jih je naslikal France Gruden, sta strategija slikovnih rezov in koncept ponavljanja prijema, ki sta za status slik konstitutivna, odločujoča. Prelome, ki so prekinjali, razcepili in razdelili kromatično substanco, je uveljavil že pred leti. Toda rezi zdaj pogojujejo menjavo slikovne kode. Kažejo na spremembo gledanja in omogočajo prestop iz ene razsežnosti v drugo, vendar le tako, da hkrati kažejo na odsotnost. Slikovni prelomi torej niso zavezani prehajanju in niso zveza, ampak razcep, ki pomeni manko, izgubo podobe, je o razstavi zapisal Sergej Kapus.

Razstava Martine Bohar- Karavana rovk

Glerija HEST & HEST 35

26.5.-12.6.2008

Glerija Hest 35, vabi na razstavo Martine Bohar. Gre za serijo grafik, kjer so glavni motivi glodalci.

Grafika ima v slovenskem prostoru še posebno mesto. K temu pripomore na eni strani nekdanja znamenita Ljubljanska grefična šola, na drugi pa sloves Mednarodnega grafičnega bienala. Kljub temu, da se zdi, da je grafika zadnja leta nekoliko zapostavljena, je med mladimi umetniki kar nekaj takih, ki se ustvarjajo tudi v tej tehniki. Ena izmed teh je tudi Martina Bohar. Avtorica rojena v Murski soboti, je magistrirala iz slikarstva na ALU. Pohvali se lahko s številni samostojnimi in skupinskimi razstavami vse od leta 1999. Leta 1997 je prejela tudi študentsko  Prešernovo nagrado za grafiko. Mlada slikarka, predvsem pa grafičarka ustvarja iz čiste ljubezni do likovne umetnosti. Njeni motivi izhajajo predvsem iz estetike grdega, nelepega in oddaljenega človeški zavesti, prav zaradi svoje nelepote. Ustvarja predvsem v tehniki suhe igle in se v tej seriji grafik odpove barvi, saj teži k minimalizmu in eksperimentirjanju s tehniko samo. Celotna serja te Karavane rovk, ki se razteza po stenah galerije, kaže umetničino navdušenost nad naravo, živalskim svetom in iznajdljivostjo ter inteligenco teh glodalcev.

 

Sodobna slovenska arhitektura

MEdnarodni grafični center

3.junij – 22.junij

 

Razstava želi prikazati stanje vrhunskega ustvarjanja v slovenski arhitekturi in tako domači publiki, kot tudi tujim delegatom pokazati naše vrhunske dosežke. Vsak nov arhitekturni poseg je poseg v obstoječe. Torej se sooča z danim okoljem, ki se mu po eni strani skuša prilagoditi, po drugi strani pa vzpostaviti novo kvaliteto, kot prihodnost bodočega razvoja. Zato je vsak urbani poseg tudi njegova prenova. Klimatske spremembe, ki smo jim danes priča, postavljajo ekološko arhitekturo v drugačno luč. Če smo se v preteklosti večinoma ukvarjali z zmanjševanjem izgub ogrevanja, je danes jasno, da je problem v hlajenju. Hladilne naprave poleti porabijo več energije kot gretje pozimi. To zahteva zasuk v miselnosti in v zasnovi stavb. Če so se nekdaj ozirale za soncem, se danes sprašujemo o sistemih naravnega hlajenja. Strokovnih rešitev problema je sicer dovolj, vendar se težko uskladijo z zahtevami investitorjev.
Zlasti zadnje čase se slovenska arhitektura vse bolj uveljavlja v tujini. Stavba Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, ki sta jo zasnovala Matija Bevk in Vasa J. Perović, je Evropska skupnost izbrala za najboljšo stavbo v Evropi v zadnjih dveh letih.
Ob razstavi na arhitekturnem trienalu v Lizboni je izšel angleški katalog Contemporary Architecture in Slovenia , ki bo za to priložnost dopolnjen z novimi projekti in ponovno izdan.

Kustos razstave: Andrej Hrausky, Galerija DESSA
Koordinatorka: Mirjam Behek

Razstavo sta prijazno podprla Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.

 

vir:  http://www.mglc-lj.si/slo/index-razstave.htm#arhe

Stojan Kerbler: Ptujska dvorišča

Fotografska razstava

Galerija inštituta Jožef Štefan, Ljubljana

21. 4.-12. 5. 2008

Turobno, presihajoče življenje

“Stojan Kerbler sodi v jagodni izbor domačih fotografov. S svojo značilno motiviko iz vzhodnoštajerskega ruralnega mikrokozmosa je že desetletja suvereno navzoč na našem fotografskem prizorišču, na njegovih črno-belih fotografijah pa smo do sedaj redno srečevali ljudi, prebivalce kmečkih zakotij ali od tam izvirajoče delavce v industrijskih obratih. Na delih iz njegove nove serije jih ni, kljub temu pa opazimo nespregledljive sledove njihove prisotnosti.

Kerblerjeva Dvorišča nam odprejo pogled na množico majhnih prizorišč, navadno varno skritih za pročelji hiš, na vso njihovo razdrapano slikovitost. Gledamo zarjavele ograje, kupe drv, krame, gradbenega materiala, vidimo krušeče se zidove, okna različnih oblik in starosti, plesnive oboke, arkade, polomljeno vrtno pohištvo, smetnjake, škripajoče ročne črpalke vodnjakov… Skrito navzočnost ljudi izdajajo detajli, kot so sušeče se perilo, s prtom pregrnjena miza, parkirani avtomobili nižjega cenovnega razreda…, a vendar se ta dvorišča zdijo gluha, pozabljena, odraz žalostne socialne slike.

Serijo lahko dojamemo tudi metaforično, a ima močno dokumentarno noto, ki jo avtor poudari z navajanjem natančnih hišnih naslovov ovekovečenih dvorišč. S tem nas spomni na svojega znamenitega predhodnika, francoskega fotografskega klasika Eugena Atgeta, zavzetega in natančnega fotografskega dokumentarista Pariza ob koncu devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja.

Kerblerja privlači predvsem socialno obrobje in ptujska dvorišča so njegov veren odsev. Vidi se, da so poznala boljše čase, za katere je težko verjeti, da se povrnejo. Preveč zidov, tlaka, vrtnih lop je razpadlo… Kot da bi se resnično življenje umaknilo v srečnejše kraje, četudi vztraja tudi na teh otožnih komornih prizoriščih. A vidi se, da mora biti to turobno, presihajoče življenje, bolj vegetiranje kot kaj več.”

                                          Vladimir P. Štefanec za sobotno Delo, 3. maja 2008

Majsko razpoloženje

Drage bralke in cenjeni bralci,

opravičujemo se za rahlo neaktivnost in neaktualnost strani in ekipe, vendar se na samem začetku še srečujemo z grobimi organizacijskimi in komunikacijskimi ovirami. Poleg tega nas dajeta prijetna zelena majska utrujenost in oddih po aprilskem aprilu. Obljubljamo, da se po akomodaciji na novo vremensko stanje in končanem delavskem slavju spravimo k sebi in galerijam ter vas pridno začnemo obveščati o umetniških dogodkih najlepše evropske prestolnice – Ljubljane. Zato ste vljudno vabljeni, da se še vračate k nam, mi pa bomo poskrbeli, da se vam bo zvestoba izplačala in vas napotili na različne konce in kraje Slovenije.

Privoščite si sprehod po mestu do galerije Ganes Pratt (Jaša: In good we trust) ali kulturniški izlet v Celje, kjer razstavlja kontroverzna Antea Arizanović (I (Be)eat Anorexia) v Likovnem salonu Celje.

Galerijski pozdrav od vaše zveste Rdeče niti!

Razumsko oko: Geometrična, optična, kinetična in programirana umetnost

Mednarodni grafični likovni center Ljubljana

22. 4.–25. 5. 2008

Naslov razstave povzema izvirna izhodišča ustvarjalnih principov iz matematike in fizike izhajajoče umetnosti. Oko, organ vida, je likovni umetnosti inteligentno orodje vidnega zaznavanja sveta, ki videno dojema in razčlenjuje z razumom.

 

Leta 2005 je bila v Mednarodnem grafičnem likovnem centru natisnjena skupinska grafična mapa Popolno belo in črno, ki vsebuje petnajst sitotiskov petnajstih umetnikov. Mapo je zasnoval Getulio Alviani in tudi sodeloval v njej kot umetnik. Od tod se je razvila zamisel za razstavo Razumsko oko, ki povezuje najnovejše grafike s starejšo produkcijo geometrične, programirane, sistemske, kinetične in/ali optične umetnosti. Predstavila bo sitotiske iz omenjene mape in druga dela, slike in stenske objekte, Getulia Alvianija, Richarda Anuszkiewicza, Andreasa Christena, Anthonyja Hilla, Janusza Kapuste, Julije Kniferja, Edoarda Landija, Petra Lowa, Manfreda Massironija, Almira Mavigniera, Françoisa Morelleta, Ivana Piclja, Jeffreyja Steela, Joëla Steina in Ryszarda Winiarskega.
Poleg tega bo na ogled serija dokumentarnih filmov in videov, med njimi tudi The Responsive Eye, dvajsetminutni dokumentarni film, ki ga je leta 1965 posnel danes slavni režiser Brian de Palma, in sicer na osnovi istoimenske razstave v newyorškem Muzeju moderne umetnosti. Ta je pomenila prelom v dotedanjem ustvarjanju navedenih umetnikov. Gibanju je dala ime op art in ga popularizirala. Tovrstno ustvarjanje je doživelo pravi razcvet in, po besedah Getulia Alvianija, izgubilo svojo avantgardno neodvisnost in izvirnost.

Kustosinja razstave je Mirjam Behek.

ZMAGO JERAJ: Slika, grafika, risba, fotografija

 

 

              

Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6

29. februar – 31. julij 2008

 

Zmago Jeraj sodi med ključne osebnosti, ki so generirale in oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. stoletja. Njegov opus povezuje delo petih desetletij in potrjuje umetnikovo vsestransko likovno nadarjenost, ki jo srečamo le izjemoma. S sliko, risbo, grafiko, fotografijo, ilustracijo, knjižno opremo, scenografijo, grafičnim oblikovanjem in filmom se je uvrstil med sodobno slovensko ustvarjalno elito. Z likovno esejistiko, kritiškimi in teoretskimi zapisi ter inovativnimi pedagoškimi pogledi pa je razkril intelektualno stran svojega značaja in širino svoje erudicije.

 

Dr. Nadja Zgonik v besedilu kataloga, ki razstavo spremlja, piše: »Zmago Jeraj daje s svojim delom slovenskemu slikarstvu ob vsej svoji slikarski velemojstrskosti odrešilni in osvežilni impulz s protiestetizacijo in uporabo likovnega slenga, ne le v ikonografskem, pač pa tudi v formalnem smislu.«

 

Dr. Jure Mikuž v tekstu monografskega kataloga med drugim piše: »Jerajevo delo je odprto za vse pobude, prebliske in ustvarjalne impulze, kozmopolitsko in poliglotsko. Vendar težko dojemljivo in še težje razložljivo, saj sam odreka gledalcu kakršnokoli pomoč. Njegove podobe so dosledno brez naslova in to kljub temu, da za vsako čutimo bogato zasebno ikonografijo in mitologijo. To otežuje komunikacijo in ustvarja psihično opno, ki zaslanja interpretativne možnosti, saj razlagalci in občinstvo dojemajo slike, risbe in fotografije predvsem kot sestavne dele celotnih (včasih naslovljenih) serij, ne pa kot avtonomna dela.« 

 

Kustosinja razstave, Milojka Kline, o Jerajevem delu zapiše: »(Umetnik) pripoveduje zgodbe naše vsakdanjosti, ki so tako zelo navadne, da jih prezremo. Ko nam jih ponudi skozi optiko svojega pogleda, nizane kot epizode in povezane na izvirno subjektiven način, smo očarani in presenečeni, ker je vse znano in vendar vse drugačno. Človekova razklanost, osamljenost, odtujenost in njegova izgubljenost v urbanih prostorih industrijske civilizacije je tema, ki ga od nekdaj zanima. Zgodnejša dela razkrivajo mračno brezizhodnost sodobnega sveta, kasneje pa umetnik eksistencialni problematiki odvzame ostrino brezpogojnega konca. Zgodbe postanejo igrivo humorne, blago ironične in pretkane z metaforično retoriko dvoumnih pomenov. V njih nastopajo stalni protagonisti, nosilci simbolnih sporočil, kot so ženska in moška figura, mačke in psi, majhna in velika prevozna sredstva, pogosto uporabljena tudi kot potujoči svetlobni vir in dejavnik učinkovitih žarilnih presvetlitev. Njegova avtorska govorica je tako prepoznavna, da govorimo o jerajevskih prizorih, o jerajevskih prostorskih in figuralnih deformacijah ali o jerajevskem misteriju svetlobe.«

 

VLJUDNO VABLJENI!

 

info:

Umetnostna galerija Maribor

SI-2000 Maribor, Strossmayerjeva 6

T +386 (0)2 229 58 60, +386 (0)2 229 58 61

F +386 (0)2 252 77 84

 

Robertina Šebjanič: Bubble

Robertina Šebjanič se predstavlja v Galeriji Alkatraz z videom Bubble, vendar tokrat presega okvire enostavne video projekcije. Vzpostavi konkretno razmerje z gledalcem in njegovim telesom, vključuje sam ambient in izkorišča sodobno tehnologijo s po več postavljenimi televizijami. Bubbli se pojavljajo in izginjajo, vzpostavljajo odnose z drugimi predstavniki svoje vrste v prostoru ter nas tako postavljajo v negotov položaj, ko ne vemo natančno, kdo je opazovalec in kdo opazovani. Nadzemsko izkušnjo si lahko privoščite do 11. maja 2008.

”Video Bubble, čeprav je v osnovi posnet s kamero, nima namena prikazovati zunanjega resničnega sveta. Referencialni objekt uporablja le kot gradni element vizualne govorice, dalje pa ga transformira po logiki animacije. Tu živi v popolnoma svojem, na novo skonstruiranem svetu. A vendar gre za svet stvar-nosti, za svet, ki gledalca ne odpelje popolnoma v čudežno deželo. Bubble je pravzaprav nekakšno ljubkovalno ime za nenavadno bitjece, ki se pojavlja na zaslonu. Ves čas je njegova prisotnost negotova. Premika se, pulzira, pojavlja se in izginja v prav takšni nestabilnosti, v kakršni se kažejo tudi življenja bitij, ki jih poznamo iz naše zemeljske izkušnje. Njegovo telo je čvrsto in bolj kot na krhek milni mehurček, spominja na tkiva organizmov, ki so vezana na življenje v vodi. Kaže se kot tujec, kot miren in miroljuben tujec, čeprav ne poznamo njegovih namenov. Ostaja nam neznan. Govori nam o globinah, naj bo morskega ali vesoljnega oceana, a pove zelo malo o sebi osebno. V vsakdanje sproščenem ritmu premikanja nežno vstopa v gledalčev intimni čustveni prostor in mu počasi počasi leze pod kožo. Morda je celo virus ali tat telesa, a vendar zna človeka potegniti v svoj mehki in v neskončnost odprti svet.”

Roberto Capucci

”Roberto Capucci, ikona italijanske in svetovne modne in umetniške ustvarjalnosti, se tokrat predstavlja tudi v Sloveniji!

Vznemirjenje, ki ga je s svojimi idejami in inovativnimi kreacijami povzročil z vstopom v svet visoke mode v 50-ih letih 20. stoletja vzbuja še danes, ko z modnih stez vstopa v muzejske hiše po vsem svetu. Osvobojen modnih zapovedi, je v 80-ih letih presegel meje modnega oblikovanja in se posvetil inovacijam in eksperimentiranju z dragocenimi tkaninami. Svoje obleke – skulpture razstavlja v svetovnih centrih mode v Rimu, Parizu, Milanu, New Yorku, Tokiu, Benetkah. Njegove obleke – tekstilne umetnine so del stalnih razstav najeminentnejših svetovnih muzejev: Victoria and Albert Museum in Theatre museum Covent Garden v Londonu, Kunsthistorisches Museum na Dunaju, Guggenheim Museum v New Yorku. ”

Do 18. maja še imate čas, da skozi vrata Mestnega muzeja Ljubljana stopite v svet modne avantgarde in zgodovine ter se zasanjate ob stvaritvah mojstra Roberta Capuccija!

Faraonska renesansa

Ramzes II., 19. dinastija (Britanski nacionalni muzej, VB)

Leto 2008 je leto razstavnih projektov. Poleg velikopotezne razstave slovenskih impresionistov si je do 20. julija 2008 mogoče v razstavnih prostorih Cankarjevega doma ogledati Faraonsko renesanso. Gre za arheološko, prvo tako zasnovano, razstavo, ki je rezultat minulih prizadevanj raziskovalcev, da bi se to obdobje ponovno preučilo in ovrednotilo. Poleg faraonske renesanse so predstavljena tudi klasična obdobja egipčanske zgodovine, ki omogočajo celovitejši vpogled v umevanje fascinantne egipčanske civilizacije. Razstavljenih je 140 eksponatov, ki so del inventarja največjih muzejskih zbirk: londonskega Britanskega muzeja, pariškega Louvra, dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja, egipčanskih muzejev v Berlinu, Münchnu in Firencah, tržaškega Mestnega muzeja za zgodovino in umetnost, Arheološki muzej »A.salinas«, Palermo, budimpeškega muzeja umetnosti Szepmüveszeti in zagrebšega Arheološkega muzeja. Nekateri eksponati so iz zasebne zbirke znanega glasbenika Giuseppeja Sinopolija, ki je v zadnjih letih svojega življenja gojil izredno strast do klasičnih egipčanskih in bližnjevzhodnih starih kultur.

Vas mika se sprehoditi med faraoni, papirusi, hieroglifi in mumijami? Pohitite, ne zamudite slovitega kamna iz Palerma in ugotovite, ali ste bili v prejšnjem življenju Kleopatra ali Nefretete.