UNDER CONSTRUCTION

Pavza, ampak obljubljamo reorganiziramo vrnitev. Kmalu.

PRVI LISTI, Začetki umetniške grafike na Slovenskem 1900-1920

Razstava Prvi listi, ki jo je Narodna galerija pripravila v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice in Umetnostno galerijo Maribor, predstavlja začetke grafične umetnosti na Slovenskem oziroma slovenske umetnike tega obdobja, ki so se preizkušali v izbranem mediju – Luigija Kasimirja in njegovo ženo Tanne Hoernes, Jana Oeltjena in njegovo ženo Elzo Kasimir Oeltjen, Saša Šantela, Hinka Smrekarja, Heleno Vurnik ter Mateja Sternena in njegovo ženo Rozalijo Klein−Sternen.

 

Grafika, ki igra v slovenski moderni umetnosti pomembno vlogo, je bila v svoji zgodnji fazi v senci slikarstva in vsaj do prvega razcveta po letu 1921 omejena na nekaj domačih avtorjev. Pogosto je značaj zgodnjih grafičnih del intimen in eksperimentalen in kaže, da grafika ni bila namenjena širši publiki. Kljub temu je v prvih dveh desetletjih 20. stoletja prešla iz reproduciranja podob v avtorsko ustvarjanje. Razen izjem kot so Saša Šantel, Tanne Hoernes in Luigi Kasimir se slovenski umetniki z grafiko niso ukvarjali posebej zavzeto. K tem izjemam dodajmo še Heleno Vurnik, ki je tu in tam napravila secesijsko ubran grafični list v jedkanici in akvatinti ter Sternena, ki sta se z grafiko poskušala povsem kot samouka. Prvi grafični listi v slovenski moderni umetnosti so tako tudi prvi listi v opusih naših grafičnih pionirjev. Takoj ko prestopimo rob drugega desetletja 20. stoletja, pa se v slovenski grafiki odpre nov svet. Prvi listi so bili povezani predvsem z dunajsko secesijo in Münchnom s preloma stoletij, mladi avtorji Veno Pilon, Tone Kralj in Božidar Jakac pa so v to umetniško zvrst vnesli oseben pristop in novo svežino. Od tu naprej se slovenski grafiki odpira prava perspektiva, ki je dosegla vrhunec v drugi polovici 20. stoletja s tako imenovano Ljubljansko grafično šolo.

 

Kustos razstave, avtor postavitve, pisec in urednik kataloga je muzejski svetnik iz Narodne galerije dr. Andrej Smrekar. Razstava je že bila na ogled v Ljubljani in Kostanjevici in sedaj prihaja na svojo zadnjo postajo v Maribor. Umetnostna galerija Maribor je iz svoje bogate zbirke del slovenske umetnosti 20. stoletja k razstavi prispevala 15 grafik avtorjev Saša Šantela, Jan Oeltjena, Elze Kasimir Oeltjen in Hinka Smrekarja.    

 

VLJUDNO VABLJENI!

 

 

 

 

*povzeto po http://www.umetnostnagalerija.si/index.php?id=21&tx_ttnews[tt_news]=540&cHash=8757e9ccaa

STOJAN KERBLER: Ptujska dvorišča

Tokrat se nam Stojan Kerbler predstavlja v Umetnostni galeriji Maribor in sicer od 28.8.2008 do 5.10.2008.

Stojan Kerbler sodi med vodilne avtorje slovenske sodobne fotografije, s katero se ukvarja več kot petdeset let. Za svoje fotografsko delo je prejel mnogo nagrad in priznanj, med njimi naj omenimo le prestižno nagrado Prešernovega sklada za fotografski niz Haložani in Valvasorjevo priznanje za sistematično zbiranje in urejanje dragocene fotografske dokumentacije. V časopisu Delo je bil leta 2001 uvrščen med deset najboljših slovenskih fotografov 20. stoletja.  

 

Kerblerjeva motivika je vseskozi tesno povezana s preprostim življenjem ljudi na Ptuju ali v njegovi okolici. Tokrat se je odločil za temo ptujskih dvorišč, ki zaradi posodabljanja življenjskega okolja izginjajo dobesedno pred našimi očmi. Več kot zanimiva tematika je s Kerblerjevo izpovedno močjo in tehnično perfekcijo zaživela kot polnokrvna fotografska umetnina.  

 

Ptujska dvorišča so motiv, ki mu Kerbler sistematično sledi skozi nekaj zadnjih let. Sledovi brutalnega propada ali beleženje čudežno nedotaknjenih detajlov nekdaj  ponosnih ptujskih domovanj je tema, ki jo Kerbler ne obravnava le z vnemo lokalnega kronista, zapisovalca izgubljenega časa, marveč tudi z umetniškim nabojem, ki navidezno nepomembni tematiki daje veljavo prestižne likovne realizacije. Stojana Kerblerja zlahka prepoznamo zaradi premišljenega umetniškim pristopa, grajenega s poznavalsko uporabo likovnih zakonitosti in subtilno zaznavo problemske celote ter vključevanjem izbranih vsebinskih poudarkov, ki tkejo svojevrstno pripoved ptujske materialne in duhovne kulture.    

 

V sodelovanju s ptujskim umetniškim društvom Stara steklarska bo predstavljen odličen fotografski niz mojstra fotografije Stojana Kerblerja z naslovom Ptujska dvorišča. Uvodno študijo v katalogu s številnimi reprodukcijami, ki je ob razstavi izšel, je napisala velika poznavalka Kerblerjevega dela dr. Marjeta Ciglenečki.   

 

VLJUDNO VABLJENI!  

 

 

 

 

 

*povzeto po http://www.umetnostnagalerija.si/index.php?id=21&tx_ttnews[tt_news]=539&cHash=b41c85a36e

PREDSTAVITVI novega Lutkovnega gledališča v Minoritskem samostanu in nove Mariborske tržnice

Razstavni salon Rotovž, Trg Leona Štuklja 2

torek, 17. junij 2008, ob 18.00

projekta predstavljata arhitekta: Jurij Kobe in Rok Benda

 

 

Novo mariborsko Lutkovno gledališče v bivšem Minoritskem samostanu in modernizirana osrednja živilska tržnica pri Sodnem stolpu sta dva osrednja javna arhitekturna projekta, ki bosta kvalitetno zaključila zahodni rob starega mestnega jedra ter ustvarila nov družabno-prireditveni prostor na Lentu. Lutkovno gledališče bo svoja vrata na novi lokaciji, z dvema novima gledališkima dvoranama in letnim avditorijem, odprlo 2010; novo zasnovana tržnica, s stojnicami, pokritim delom in garažo, bo zaživela še pred koncem tega leta. 

Lutkovno gledališče bo predstavil arhitekt Jurij Kobe, soustanovitelj studia Ateier arhitekti iz Ljubljane, izredni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, dobitnik Plečnikove nagrade in nagrade Prešernovega sklada ter nominiranec za evropsko arhitekturno nagrado Mies van der Rohe. Mariborsko tržnico bo predstavil Rok Benda, arhitekt mlajše generacije iz Ljubljane, dobitnik Plečnikove nagrade 2008.  

 

VSTOP PROST! VLJUDNO VABLJENI!  

 

Razstava je del programa Tedna arhitekture v Sloveniji, ki v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor, poteka v okviru predsedovanja Slovenije EU.  

 

 

 

info:

 

UGM/ Razstavni salon Rotovž

SI – Trg Leona Štuklja 2, 2000 Maribor

T 02/ 229 58 60, 02/ 250 25 43                 

M 041/ 658 473, F 02/ 252 77 84

info@ugm.si, www.ugm.si  

20/21 NOVA ARHITEKTURA V MARIBORU

Razstavni salon Rotovž, Trg Leona Štuklja 2, Maribor

5. junij – 5. julij 2008

otvoritev: četrtek, 5. junij 2008, ob 19.00

 

 

 

 

 

Arhitektura je v Mariboru po daljšem zatišju in relativni stagnaciji v zadnjih letih ponovno v prvem planu. V mestu nastajajo, so v pripravi ali se intenzivno razvijajo številni novi arhitekturni projekti in urbanistične ureditve. Kako bodo izkoriščeni potenciali za razvoj, kakšna bo nova podoba Maribora in njegova identiteta, bo v veliki meri odvisno tudi od novih urbanističnih načrtov, ki naj bi zagotovili povezovanje tradicije z inovacijo in oživljanje kulturne dediščine s pojavnostjo nove inovativne arhitekture. V sodelovanju z arhitektom Jankom J. Zadravcem, Plečnikovim nagrajencem in izrednim profesorjem na Oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo v Mariboru, bomo v UGM razgrnili več kot 10 pomembnih arhitekturnih projektov, ki bodo odločno sooblikovali podobo Maribora v 21. stoletju. Prebivalcem mesta oziroma bodočim uporabnikom bomo predstavili pravkar končane projekte, objekte v gradnji in tiste, ki so načrtovani v bližnji prihodnosti. Namen razstave v UGM je posredovati informacije in vzpodbuditi dialog o nadaljnjem razvoju in novih možnostih v mestu ter se retrospektivno ozreti v preteklo stoletje, da bi novo arhitekturo lahko umestili v okvire preteklih dosežkov.

»Grajeno okolje nas spremlja od davnine. Doživljamo in živimo ga kot nekaj samoumevnega. Kolikšen njegov del je arhitektura, je predmet teorije od antike. Poenostavljene razlage se ustavijo na Vitruvijevih načelih trdnosti, lepote in uporabnosti (1. st.n.št.!) in lepoto razložijo s tem, da ji ni mogoče nič dodati niti odvzeti, ne da bi bila načeta enovitost in kvaliteta celote.

V vsakdanjem življenju, neobremenjeni z arhitekturno teorijo, doživljamo dele grajenega okolja izraziteje: označujejo nam prostor, kažejo moč (ekonomsko in intelektualno), izkazujejo duh časa… Označujejo naš prostor in vzbujajo občutja, včasih težko razložljiva, včasih povsem enoznačna. V tej tako različno zaznavni energiji je arhitektura, naša stalna spremljevalka. Z razstavo nove arhitekture v Mariboru želimo pokazati tisto, kar bo iz nekega drugega prihodnjega časa označilo naš čas. Za jasnejše branje predstavitev novega povezujemo z izborom arhitektur iz prejšnjega stoletja – vsaka arhitektura za prihodnost ima svoje temelje v preteklosti. Zato 20/21.« (Janko J. Zadravec)  

 

Na razstavi bomo predstavili sledeče projekte: Stadion Ljudski vrt (Ofis arhitekti & Multiplan arhitekti, Ljubljana), Studenška brv čez reko Dravo (Reichenberg arhitektura, Maribor), Mariborska tržnica (Benda &Hočevar & Zorc, Ljubljana), Lutkovno gledališče Maribor (ATELIERarhitekti, Ljubljana), Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru (Atelier Podrecca, Dunaj), Trg Leona Štuklja (Prinčič in parterji, Ljubljana), Slomškov trg (Ateiler Podrecca, Dunaj), Znanstveni park Univerze v Mariboru (Sadar Vuga arhitekti, Ljubljana), Restavracija Center (Komunaprojekt, Maribor), kulturni center Pekarna (Pogačar & Veselko & Žižek in Čelig & Maleševič, Pešec, Rakušček, Maribor in Ljubljana), Maistrovi dvori (Janko J. Zadravec, Maribor) in City 3 (Genius Loci, Ljubljana).

S posebno seminarsko nalogo se bodo projektu pridružili študenti novo ustanovljenega Oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, ki bodo pod mentorstvom arhitekta Nandeta Korpnika in asistentke Vesne Žegarac Leskovar predstavili idejne projekte za novo zgradbo Umetnostne galerije Maribor na različnih možnih lokacijah v mestu.

V Umetnostni galeriji Maribor se bomo zavzemali, da pričujoča razstava ne bo ostala izoliran primer, temveč začetek stalne prakse zgoščenega, informativnega in polemičnega prezentiranja novih arhitekturnih idej in projektov v mestu.  

 

 

 

VSTOP PROST! VLJUDNO VABLJENI!

Predavanje o rojstvu geometrične umetnosti v 20. stoletju

Danes – torek 20.5.2008 ob 18.00 – bo v Madnarodnem grafičnem likovnem centru, predavanje o začekih geometrične umetnosti. Ob projekciji po predaval nekdanji profesor Filozofske fakultete, dr. Lev Menaše.

 

Vabljeni.